Ljubljana, Racunalniski muzej. Novinarska konferenca pred sobotnim odprtjem Racunalniskega muzeja.

Za nov muzej so se po besedah vodje muzeja Gaje Zornada odločili zaradi hitrih sprememb v družbi, ki je v današnjem času neprestano v stiku s tehnologijo. Ta ljudem lajša življenje, po drugi strani pa ga obrača na glavo.

“Računalniški muzej je prostor za aktivno udejanjanje, zato pri nas poteka več različnih prostovoljskih programov, preko katerih se posamezniki po svojih zmožnostih lahko priključijo določenim muzejskim projektom, kakovostno preživijo čas in pridobivajo nove veščine,” je dejala Zornada.

Odpri galerijo

Novinarska konferenca pred sobotnim odprtjem Racunalniskega muzeja. 1 / 3

Ob tem je izpostavila, da muzej ni namenjen zgolj računalničarjem, temveč vsem, ki jim je računalniška preteklost neznana. Z njim predstavljajo tudi podporno okolje za izobraževalne procese. “Šole z računalniškimi predmeti svoj pouk pri nas dopolnjujejo s praktičnimi izkušnjami. Tiste brez učiteljev računalništva pa z obiskom muzeja poskrbijo za zvedave učence in dijake,” je še dejala.

Za odprtje razstave Kaj pa programje? so se osredotočili na manj obstojno plat računalništva – računalniške programe. Eden teh, ki bo del zbirke, je tudi slovenski internetni strežnik Stenar. Ta je bil leta 1991 kupljen z namenom povezovanja Slovenije s svetom, s čimer je omogočil prost pretok informacij. Uporabljali so ga tudi raziskovalci in sodelavci Slovenske tiskovne agencije, ki so v 90. letih prejšnjega stoletja z njim v svet pošiljali informacije iz Slovenije.

“Naj poudarim, da nas res veseli, da smo ravno ob 30-letnici Arnesa našemu Stenarju, ki je v 90. letih predstavljal dostop do interneta in tudi informacij za večinoma od nas, našli nov dom, v katerem bo spominjal na tiste pionirske čase,” je dejal Goran Medenjak iz Arnesa.

Zbirka, ki zlagoma raste že 18 let, danes vsebuje že več kot 1500 predmetov. “Mislim, da lahko udobno rečemo, da je to ena večjih zbirk v tem delu Evrope,” je dejal vodja muzejske zbirke Boštjan Špetič. Obsega od računalniške do programske opreme in zelo obširne knjižnice s področja računalništva, ki jih knjižnice dandanes sicer zavračajo.

V zbirki imajo nekaj zelo redkih kosov. Med njimi je prvi znanstveni žepni kalkulator HP35 in prvi prenosni računalnik Instituta Jožef Stefan. Poleg tega vsebuje tudi nekaj zanimivih kosov slovenske dediščine, kot je ročno pretipkana digitalna kopija dela Franceta Prešerna iz leta 1978.

Računalniški muzej, ki je nevladna organizacija v javnem interesu na področju razvoja informacijske družbe, v Ljubljani sicer deluje neprekinjeno že od leta 2004.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej