Ena od zgodb govori, da je ime kranjska klobasa nastalo v gostilni Marinšek v Naklem pri Kranju. Cesar Franc Jožef (1830-1916) naj bi se »nekoč« peljal s kočijo z Dunaja proti Trstu. Na dolgi poti je postal lačen in kočijažu je ukazal ustaviti pred gostilno Marinšek. Cesar je potožil gostilničarju, da je lačen, ta pa mu je odgovoril, da v kuhinji nimajo drugega kot »enih navadnih kranjskih klobas«. Cesar je naročil klobaso, gostilničar mu jo je prinesel k mizi, cesar jo je poskusil in ob prvem grižljaju navdušeno izjavil: »Pa saj to ni navadna, to je kranjska klobasa!« (Vir: Mojstrovine s kranjsko klobaso, Janez Bogataj)
Klobasarna – družinska ideja
Sedaj jo bodo lahko turisti in seveda tudi domačini preizkusili tudi sredi Ljubljane. V središču mesta se je namreč končno odprla Klobasarna, ki ponuja tradicionalno kranjsko klobaso s prilogo za 5,90 evrov in polovičko za 3,50 evrov. Na idejo, ki jo je na svetovnem turističnem zemeljevidu vse bolj priljubljena Ljubljana krvavo potrebovala, je prišel nekdanji urar Stanč Logar, sicer navdušen kuhar, ki je s svojo družino zavihal rokave in se lotil ulične prodaje kranjskih klobas. Maja so s težkim srcem zaprli urarstvo s 74-letno tradicijo in začeli klobasati novo zgodbo. Pri ponudbi, imenu in celostni podobi jim je pomagal tudi Janez Bogataj.
“Naš glavni cilj je ponuditi gostom nekaj domačega, tradicionalno slovenskega. Originalna, dobra kranjska klobasa, sveža kajzerica, dober senf, svež hren, na način take-away. V ponudbi bo tudi jota, ričet, pozimi tudi krvavica, zelje repa in razne dnevne juhe v kombinaciji s slovenskim pivom in cvičkom,” je povedala družina Logar.
Zavod za Turizem Ljubljana je Klobasarno že uvrstil med kulinarične ponudnike v svoji nedavno izdani brošuri, O okusih osrednje Slovenije.
Turisti so navdušeni!
Turisti se že na veliko fotografirajo pod veliko klobaso-izveskom, ki visi na istem mestu, kot je prej visela velika ura. Kako tudi ne, kranjsko klobaso turistični vodniki in vodiči omenjajo kot eno največjih slovenskih znamenitosti in naravnost neverjetno je, da tako dolgo nismo imeli svoje klobasarne. Samo pomislite, kako znajo New York, Pariz, Muenchen, Dunaj, Amsterdam, prodajati svoje največje znamenitosti. Skrajni čas je, da se po njih začnemo zgledovati tudi Slovenci, ki imamo sicer na resda geografsko majhen področju resnično veliko pokazati! In najboljši ambasadorji moramo biti ravno mi sami.
Končno ponosni na svoje
Če si kaj lahko očitamo Slovenci, si lahko očitamo to, da smo premalo ponosni na svoje korenine, svojo kulinariko in lepote narave, ki jih ponuja Slovenija. In tudi, da jih še ne znamo prodajati. Še nekaj let nazaj, so se tuji turisti v Ljubljani pošteno namučili, da so našli slovenske tradicionalne jedi in slovenske spominke. Namesto tega smo v centru mesta ponujali dobrote vseh sosedov in nesosedov, le na naše smo povsem pozabili. Zdaj pa se vendarle stvari obračajo na bolje. Turiste na sprehodu skozi Ljubljano končno vabijo različne table, naj preizkusijo tradicionalne slovenske jedi, kot so žlikrofi, potica, kranjska klobasa in podobno. Turisti se radi popeljejo tudi z ladjico po Ljubljanici, iz turističnih birojev pa turiste vabijo tudi fotografije Postojnske jame, Pirana in Bleda. In če vprašate katerega koli turista – Slovenija, majhna že, a bogata z biseri, katerih prava vrednost se je šele dobro začela kazati.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej