Napadi na Pariz so zasedanje vrha G20 v Turčiji močno zaznamovali in nujnost novih strategij na področju boja proti teroristični organizaciji ISIS je bila rdeča nit vseh pogovorov, kot tudi pomen večjega sodelovanja med državami. Ruski predsednik Vladimir Putin je ostalim članicam tako predstavil izjemno zanimive izsledke obveščevalnih služb.
Na zasedanju je Putin predstavil nekaj podatkov, ki so jih zbrali ruski obveščevalci o financiranju enot ISISA in razkrivajo posameznike iz 40-ih držav sveta, med njimi tudi nekaj članic G20, ki so teroristični organizaciji nakazali sredstva. Zdi se, da so grozodejstva v Parizu po predolgem obdobju hladnih odnosov med Rusijo in Zahodom prinesla streznitev in države se ponovno zavedajo pomena sodelovanja.
Francoski predsednik Hollande je, po poročanju RT.com, napovedal skorajšnje srečanje z ruskim in ameriškim predsednikom, kar zbuja upanje, da se bodo velesile končno združile v boju proti skupnemu sovražniku. Trenutno se zdi, da različni akterji, vpleteni v boj proti Islamski državi, bijejo različne bitke na različnih koncih, skupno pa ne dosegajo učinka, ki bi ga lahko (in ki bi ga morali). Na eni strani ZDA z zavezniki, na drugi Rusija, sirijska vlada, ki jo ta podpira, libanonska uporniška skupina Hezbollah in Iran. Zdi se, da slednja skupina pridobiva na zaupanju Zahoda.
V časih, ko pred preizkušnjo stoji celotna civilizacija, se morajo zgladiti nepomembni spori, ki jih je zakuhal ego. Tragične preizkušnje, kot napadi na Bejrut pred tremi dnevi in Pariz pred dvema dnevoma bi, namesto strahu, morali zbujati zavedanje o pomenu sodelovanja. Skupni cilji združujejo.
V takšnih časih se stvari hitro spreminjajo. Na tokratnem zasedanju vrha G20 so države, za razliko od zadnjega srečanja v Brisbanu, kjer je samosvoji ruski predsednik veljal za odpadnika, z zanimanjem prisluhnile njegovim predlogom. Kdo ve, morda pa se obetajo spremembe v odnosih med ZDA in Evropo ter Rusijo.
Končno tudi gospodarska otoplitev?
Hladne odnose med Evropo in Rusijo, ki jih zaznamujejo gospodarske sankcije in zbadljiva retorika na obeh straneh, smo občutili tako eni, kot drugi. V Rusiji so zavrgli tone živil evropskega porekla, naši kmetje pa tarnajo nad nizkimi cenami, po katerih morajo zdaj prodajati viške sadja in zelenjave, ki bi jih sicer prodali v Rusijo. Tudi enemu naših največjih podjetij, Gorenju, se po poročanju Žurnala obeta dvomestna izguba, predvsem zaradi nestabilnega poslovnega okolja na pomembnih tržiščih Ukrajine in Rusije.
Sergej Lavrov, vodja ruske diplomacije, je ob obisku Slovenije lani poleti pohvalil sodelovanje med Rusijo in Slovenijo, ki jo »visoko cenijo zaradi konstruktivnega stališča v odnosih med Evropsko unijo in Rusijo ter Natom in Rusijo«.
Projekt Južni tok, od katerega so si številne balkanske države obetale veliko gospodarsko korist, je očitno sicer na ledu, a številna druga sodelovanja med ruskimi in evropskimi partnerji se morajo nadaljevati. Ne glede na takšne ali drugačne signale, ki jih slovenski vladi pošiljajo ZDA, ki bi raje videle, da zavzamemo njihovo stališče do Rusije.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
