Roki uporabe na živilih nam povedo, kdaj hrana predstavlja potencialno tveganje za zdravje, predvsem kadar gre za sveže, pokvarljive sestavine. A vseh živil po preteku roka uporabe ni treba zavreči, saj so lahko kljub spremenjeni strukturi izdelka še vedno varni za uživanje, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Ekologi brez meja so pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane, ki bo drugo leto zapored na pobudo Lidla Slovenija potekal 24. aprila, spremljali prehranjevalne navade gospodinjstev v Škofji Loki. Z odgovornim ravnanjem z viri in odpadki prihranimo, so poudarili in pripravili nasvete za manj zavržkov in za ponovno uporabo neužitnih ostankov živil.

V času velike noči ljudje pogosteje posegajo po nekaterih živilih, med njimi so šunka, jajca, hren in potica. Statistični urad RS (Surs) je ob tej priložnosti pripravil nekaj zanimivih podatkov, med drugim, da je vsak Slovenec leta 2020 v povprečju pojedel 173 kokošjih jajc in da se je lani v Sloveniji Hren pisalo 1420 ljudi.