Krajinski park Logarska dolina
Globoko v osrčju Savinjskih Alp je čudovita igra narave ustvarila Logarsko dolino. V zadnji ledeni dobi je svojo pot med visokimi vršaci našel ledenik, ki je umetniško izoblikoval današnjo slikovito podobo te 7 kilometrov dolge in 250 metrov široke doline. Privlačnost Logarske doline se odseva v prvobitnosti okolja in naravnih zanimivostih, ki privabljajo številne ljubitelje narave.
Na zelenih alpskih travnikih in idiličnih planinskih poteh lahko uzremo tudi kakšnega jelena, gamsa ali kozoroga, v ušesih pa nam odzvanja pesem ptic. Svoj pečat pa so prostoru vtisnili tudi ljudje, ki so skozi stoletja ustvarili bogato kulturno krajino. Ravno sožitje med človekom in naravo je tista vrednota, ki jo danes najdemo le redkokje, zato je bila Logarska dolina leta 1987 tudi razglašena za krajinski park.
Pot po Logarski dolini
Pot po Logarski dolini je naravoslovno-etnografska pot, ki vodi skozi čudovite kotičke ohranjene narave krajinskega parka. Pozornost sprehajalcev ob poti pritegnejo številne naravne in etnografske znamenitosti, o katerih vedo izkušeni vodniki povedati marsikatero zanimivost. Mogočni skalni balvani, oglarska bajta, lovska preža in brin velikan so le nekatere izmed njih.
Simbol Logarske doline je vsekakor tudi Logarjeva lipa, ki je skupaj z mogočnim gorskim brestom v Plesti zaščitni znak dih jemajočega panoramskega pogleda na dolino. Krajinsko in estetsko vrednost Logarske doline dopolnjuje tudi Logarjeva koča, ki je ena redkih lesenih stavb z ohranjeno prvotno podobo. Iz smrekovih brun narejena koča nam priča o nekdaj razviti živinoreji in mlekarstvu v Logarski dolini, danes pa se v tej planšariji lahko tudi okrepčamo z domačo hrano in izdelki s solčavskih kmetij.
Slap Rinka in izvir Savinje
Reka Savinja izvira v več izvirih pod Okrešljem, nato pa teče preko manjših skalnih stopenj v obliki slapičev in brzic do tektonsko-ledeniške stopnje, kjer pada v veličastnem 90 metrov visokem loku v amfiteatralno kotanjo pod orlovim gnezdom. Slap se imenuje Rinka in je eden najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji, zaradi svoje mogočnosti pa je bil leta 1987 proglašen za naravni spomenik.
Kmalu pod slapom se Savinja izgubi v prodnem nanosu in pride na dan zopet v spodnjem delu doline. Na površje privre zaradi neprepustnih plasti in teče nato po temnih sedimentnih glinah, kar ji daje posebno črno barvo. Od svojega drugega izvira naprej teče po regulirani strugi vse do konca doline, kjer se zlije v Jezero, ki priteče iz Matkovega kota.
Pohod na Okrešelj
Hriboviti svet Solčavskega, ki prehaja v alpske vrhove Savinjskih Alp, nudi ljubiteljem planinarjenja številne označene in neoznačene, zahtevne in manj zahtevne ture. Atraktivna pokrajina z visokimi vrhovi je botrovala temu, da je preko območja speljanih kar nekaj planinskih poti. V dolini se planinci običajno ustavijo v Domu Planincev v Logarski dolini, počitek med potjo pa si privoščijo v koči na Klemenči Jami ali v Frischaufovem domu na Okrešlju.
Okrešelj je ledeniška amfiteatralna krnica pod strmimi stenami Turske gore, Rink, Križa in Mrzle gore. Zanimiva je zaradi številnih visokogorskih kraških pojavov (škraplje, žlebiči) in pestre planinske flore, zaradi čudovite lege pa predstavlja odlično izhodišče za atraktivne izlete na vrhove Savinjskih Alp. Izbira je pestra, zato vam verjetno ne bo težko izbrati pravega dvatisočaka zase. Pa srečno!
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej