Foto: vroce-tocke.info
Statistika kaže, da bo v povprečju vsako poletje v Ljubljani bolj vroče od prejšnjega. Že zdaj pa so nekateri deli mesta poleti praktično razbeljeni in se jim meščani v velikem loku ogibajo. V društvu Prostorož so se zato lotili zanimivega projekta, pri katerem so identificirali najbolj kritične točke in razmislili o možnih načinih, kako jih ohladiti.
Vroče točke
Foto: vroce-tocke.info
Poletja v Ljubljani so vroča in jih je že zdaj težko prenašati, piše na spletni strani projekta Vroče točke.
V zadnjih 20 letih se je v mestu povečala tako povprečna temperatura (za 1,2 °C) kot število vročih dni (za 2,6 dneva)1. Zato moramo že danes začeti razmišljati, kako ublažiti poletno vročino in mesto prilagoditi na vse višje temperature.
Ker imajo pešci, kolesarji in drugi uporabniki javnih prostorov najboljši vpogled v to, kateri deli mesta so prevroči, so jih avgusta 2020 povabili, da glasujejo za lokacije, ki jih sami zaznavajo kot vroče točke. Izsledki raziskave so objavili na zgoraj omenjeni spletni strani.
Kako ohladiti mesto?
Glasovanje meščanov je pokazalo, da se lokacije vročih točk ujemajo z lokacijami t.i. toplotnih otokov. To so recimo območje železniške in avtobusne postaje, kliničnega centra, okolica Pivovarne Union, Kotnikova in območje med Ajdovščino in Nazorjevo so med lokacijami z veliko vročimi točkami. Na teh območjih so temperaturno odstopanje potrdili tudi s satelitskim termičnim snemanjem.
Foto: nns.zrc-sazu.si
Prostoroževa anketa je pokazala, da ljudje poleti izbirajo daljše poti, samo da jim ni vroče in da zaradi vročine sploh ne hodijo na nekatere lokacije v mestu. Nekateri meščani zaradi vročine več uporabljajo avto in manj hodijo in kolesarijo. To pa predstavlja pomembno oviro za zeleno mobilnost v mestu.
Za pešce in kolesarje so posebej problematične lokacije, kjer se je treba ustaviti in čakati, npr. križišča in prehodi za pešce, zato bi morali najprej ukrepati tam. Znano je, da lahko segrevanje mestnih površin občutno zmanjša senca dreves, zato bi pojav toplotnih otokov in vročih točk v mestu lahko blažili z zmanjševanjem asfaltiranih površin v korist dreves in zelenih površin. Ko bo mesto bolj prijazno do pešcev in kolesarjev, nekaj parkirnih mest ne bi pogrešali. Poleg tega pri Prostorožu ugotavljajo, da so mnoge betonske in asfaltne površine povsem brez funkcije in bi jih lahko ozelenili ali pogozdili. Zelo učinkovit ukrep bi bile ozelenitve streh, tudi na mnoge travne površine med mestnimi stavbami pa bi lahko posadili visoka drevesa in grme.
Primer vroče točke, ki bi jo lahko ohladili z bolj smotrno (zeleno) ureditvijo okolice (foto: Vroce-tocke.info)
Društvo Prostorož je zemljevid situacije v Ljubljani in predloge ukrepov predalo predstavnikom Mestne občine Ljubljana. Ukrep, ki ga bodo uresničili najprej, je zasaditev drevoreda ob Celovški cesti.
Primer rešitve ene od vročih točk, kot jo Mestni občini Ljubljana predlagajo Prostorož (foto: vroce-tocke.info)
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
