Odpri galerijo

Slovenci smo resnično nemarni! 1 / 19

Okoljevarstvena ozaveščenost na vrhuncu?

Danes je že skorajda vsak dan v letu posvečen varstvu človekovih pravic, varstvu narave in okolja ali obeležitvi kakšnega za sedanjost pomembnega zgodovinskega dogodka. Tako hiter pogled na koledar svetovnih dni, s katerimi želijo številne vladne in nevladne organizacije po vsem svetu ozaveščati o prevelikem onesnaževanju narave in okolja, pove, da je v mesecu marcu in aprilu kar pet dni posvečenih tej tematiki: Ura za Zemljo (zadnja sobota v marcu), Dan gozda (21.3.), Dan voda (22.3.), Dan Zemlje (22.4.) ter Dan drevesa (25.4.).

Slovenci za čisto Slovenijo

Poleg vseh naštetih dni je v Sloveniji v lanskem letu dodatno zaživel projekt »Očistimo Slovenijo«, vseslovenski projekt, v okviru katerega je na tisoče prostovoljcev prečesalo okoliške travnike, parke in gozdove ter jih rešilo več tisoč ton odpadkov. Narava je lahko takrat ponovno nekoliko bolj globoko zadihala. Toda kmalu po zaključeni akciji se je izkazala potreba po njeni ponovitvi, ki smo jo Slovenci doživeli 24. marca letos, pred slabim mesecem dni torej. Na predzadnjo marčevsko soboto so se ponovno številni prostovoljci združili za čistejše okolje, v katerem živijo.

Divja odlagališča odpadkov ostajajo

Žal se je tudi letos ponovila slika iz prejšnjega leta. V okviru svetovnega dne Zemlje, ki ga obeležujemo prav danes, smo se konec tedna odpravili z avtom po sledeh divjih odlagališč. Predhodno smo si na spletni strani projekta »Očistimo Slovenijo« ogledali, kje v Mariboru in okolici se ta nahajajo, nakar je bilo iskanje popolnoma enostavno. Na pot smo se odpravili z avtomobilom, pri iskanju pa nam tega sploh ni bilo treba zapustiti, saj se večina divjih odlagališč nahaja neposredno ob cestah. Kdor sedaj meni, da smo se vozili po globokih gozdovih in težko dostopnih krajih, se moti. Štiripasovnico na zahodu štajerske prestolnice smo zapustili tik pred enim izmed tamkajšnjih večjih nakupovalnih centrov, prvo divje odlagališče pa našli v neposredni bližini, le dobrih petdeset metrov od glavne ceste.

Divja odlagališča na travnikih in v gozdovih

Nato smo še nekaj časa krožili okoli tega centra ter našli še več divjih odlagališč. Ta se ponavadi nahajajo na zapuščenih travnikih, kjer je trava nekoliko višja in smeti niso takoj opazne. Kupi smeti sicer resda niso bili pretirano visoki, a vendarle dovolj veliki, da je že možno govoriti o odlagališču. Vožnjo smo nadaljevali izven Maribora, proti gozdu ob desnem bregu Drave, kjer smo ponovno naleteli na »nova« stara odlagališča. Slika, ki se nam je prikazala, je bila torej povsod ista.

»Preleni, da bi smeti odpeljali na javno zbirališče.«

Med iskanjem divjih odlagališč odpadkov smo srečali gospoda, ki je konec prejšnjega meseca pomagal pri čistilni akciji. Ta nam je zaupal, da se nove smeti hitro množijo in da je težko kar koli narediti. Tisti, ki vozijo svoje smeti v naravo, naj bi to počeli predvsem ponoči in z avtom, zaradi česar se večina divjih odlagališč ravno nahaja neposredno ob cestah. Poleg tega je gospod še dodal, da so ljudje »enostavno preleni, da bi smeti odpeljali na javno zbirališče. Ker bi morali odpadke tam ločiti v različne kontejnerje, jih raje na hitro zmečejo iz avtomobila ali prikolice in zbežijo.« Smo Slovenci res takšni? Leni packi, ki jim ni mar za okolje, v katerem živimo?

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej