Ne jedo samo rastlin…
Ti polži so praviloma rastlinojedi in se prehranjujejo z različnimi vrstami rastlin, od listja, poganjkov in odmrlih delov do plodov ter gljiv. Njihovo prehranjevanje je lahko precej škodljivo za vrtnine in druge vrtnarske pridelke, zato so pogosto obravnavani kot škodljivci. Pa ste vedeli, da so rdeči lazarji tudi mrhovinarji? Jedo tudi mrtve živali, druge polže in majhne nevretenčarje.
Niso iz Španije
Pri rdečih lazarjih gre za eno najbolj invazivnih živali v Evropi. Izvor vrste še vedno ni natančno dognan, sprva so ga zmotno poimenovali Arion lusitanicus, ki pa je endemna vrsta z ozko razširjenostjo na Portugalskem. Čeprav ga pri nas imenujemo tudi španski lazar, dejansko verjetno ne izvira iz Španije; po nekaterih domnevah se je razširil iz severozahodne Evrope.
Nima naravnih sovražnikov
Razlog za njegovo uspešno širjenje je poleg načina razmnoževanje tudi to, da pri nas skoraj nima naravnih sovražnikov, plenijo ga nekatere vrste hroščev krešičev (Carabidae), ježi, nekateri plazilci in določene ptice.
Rdeči lazarji so hermafroditi, kar pomeni, da imajo vsak posameznik tako moške kot ženske reproduktivne organe. Razmnožujejo se s spolnim stikom, pri čemer se oploditev dogaja med dvema posameznikoma. Po oploditvi polži odlagajo jajčeca v zemljo, iz katerih se nato izvalijo mladi polži.
Kljub svojemu imenu in škodljivemu vplivu na vrtnarske pridelke rdeči lazarji niso strupeni ali nevarni za ljudi. Vendar pa lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo alergijske reakcije, če pridejo v stik s sluzjo polža.
Vsi polži so (tudi) koristni
Kljub temu, da vrtnarjarjem povzročajo preglavice, se moramo zavedati, da imajo tudi polži svoje mesto v ekosistemu in da opravljajo številne koristne storitve. Polži so denimo učinkoviti razgrajevalci, ki pomagajo pri razgradnji odmrlega rastlinskega materiala, kot so padli listi, odpadlo cvetje, odmrle rastline itd, ter tudi mrtve živali. So neke vrste čistilni servis, po zaslugi katerega na vrtu ni razpadajočih kadavrov in gnijočih kupov rastlin.
S svojimi iztrebki prispevajo k recikliranju hranil v tleh in pri tvorbi humusa. Polži in njihova jajčeca so prehrana za druge organizme, vključno s pticami, kuščarji, žabami, žuželkami in drugimi plenilci. S tem prispevajo k prehranjevalni verigi in biodiverziteti v ekosistemih.
Morda manj znana vloga polžev pa je raznašanje semen. Ste vedeli, da se je plod jagode v evoluciji razvil tako, da raste nizko ob tleh v vlažni senci listov, zaradi česar ga, ko dozori, pojedo polži in nato raznosijo njegova majhna semena?
Poleg tega pa so polži tudi opraševalci rastlin; mnogi se namreč hranijo s cvetnim prahom, kar lahko prispeva k prenašanju cvetnega prahu in opraševanju cvetov.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej