Prihod v plezalni raj na Tajskem: Tonsai
Že leta in leta sem imel nepopisno željo obiskati azijski plezalski raj. Slike, ki sem si jih ogledoval po spletu, so bile naravnost čudovite in na trenutke sem pomislil, koliko računalniške obdelave je bilo na njih. Plezalne stene so ležale tik ob morju, poleg njih peščene plaže in izza sten kapniki raznolikih oblik in barv.
Ni kaj, to moram videti in se prepričati na lastne oči in že brskam po forumih in reportažah na spletu in kar se da hitro ugotovim, da je višek sezone za plezanje v zimskem času, in sicer decembra in januarja. V teh dveh mesecih se temperature gibljejo okoli 30 stopinj, relativno malo dežja in vlage je, temperatura morja pa je takrat okoli 27 stopinj. Po tem podatku sem postal še toliko bolj vesel, saj sem človek, ki uživa ob višjih temperaturah in nisem ravno pristaš zime, ki trenutno vlada v Sloveniji. Nisem zdržal veliko več in že sem rezerviral karto ter v začetku decembra poletel proti raju.
Po dvanajstih urah letenja in nekaj minutnim vožnjem s čolnom sem le prišel na polotok Tonsai. Prvi vtisi in pogledi, mi bodo verjetno vedno ostali v spominu. Ne morem jih opisati z besedami, saj ne obstaja takšna beseda, ki bi lahko opisala takšno lepoto. Sama pokrajina in ambient sta v živo še lepša, kot na slikah in tega si niti v sanjah nisem predstavljal. Dolgo časa sem strmel v stene in plezalce, nato pa hitro odhitel proti »hotelu« v katerem bom prebival. Tu pa kar hitro padem na realna tla kam sem prišel in kakšni so standardi na tem polotoku.
Na jugu Tajske precej težke smeri za plezanje
V hiški me je pričakalo malo prostora in veliko lukenj ter živali, z omejeno elektriko in bre tople vode. Z vsem tem sem se sprijaznil, saj živim v džungli in vem, da zelo malo časa prebijem v prostoru, zato se na njih ne oziram. Ob končani nastanitvi me je naslednje zanimalo, kje vse bom plezal v tem času. Tonsai ponuja skoraj vse vrsto plezanja: od ravnih sten, previsnih in stropov, večraztežajnega plezanja, plezanja nad vodo (DWS) in bolderiranja. Tako ima vsak možnost najti nekaj zase. Težavnosti so raznolike, a lažjih smeri resnično ni veliko in če že, so te smeri zasedene. Poiskal sem nekaj zase in že v prvih dneh spoznal, da so ocene tukaj na mestu in ne lažje, kot si mi zatrjevali plezalni prijatelji iz Slovenije, ki še niso bili tukaj.
V prvih nekaj dneh sem začel s plezanjem na najbolj znani in najtežji steni, kjer prevladujejo samo sedmice in osmice, in iz dneva v dan občudoval nekatere plezalce, ki so z lahkoto premagovali probleme. Raznolikih smeri je tukaj v okolici resnično veliko in številka se vrti okoli 800. Vsak dan se ne da plezati, saj nam telo tega ne dopušča, na srečo pa so le nekaj minut hoje od Tonsaia ene izmed najlepših plaž na svetu, kjer je zelo lepo preživljati popoldneve. Barva vode se preliva iz zeleno v modro, okoli so skale in ogromno manjših otokov, ki jih je prav tako lepo videti s kajakom, in se vmes preizkusiti tudi v plezanju nad vodo.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej