Pohorje je najbolj znano in tudi najbolj obiskano pogorje v severovzhodni Sloveniji. Zanj so značilni prostrani gozdovi, razmeroma položna pobočja s samotnimi kmetijami in očarljivi zaobljeni vrhovi, poseben pečat pa mu dajejo številne naravne znamenitosti. Med njimi naj izpostavimo le Črno jezero, slap Šumik, Lovrenška jezera in naš tokratni cilj, Jezerski vrh z bližnjim Ribniškim jezerom.

Izlet začnimo v Ribnici na Pohorju

Najbolj naravno izhodišče za izlet do Jezerskega vrha in Ribniškega jezera je Ribnica na Pohorju, do koder se lahko pripeljemo iz Podvelke ali po deloma makadamski cesti iz Radelj ob Dravi. Ko na parkirišču pod župnijsko cerkvijo sv. Jerneja zlezemo iz avta, se takoj srečamo s krajevno zgodovino: doprsni kip pred cerkvijo nas nevsiljivo spomni, da se je v vasi leta 1903 rodil mariborski škof Maksimilijan Držečnik, na spominski plošči na gostilni čez cesto pa lahko preberemo, da je tukaj konec leta 1970 umrl gledališki igralec Stane Sever.

Postanek pri Koči na Plesniku

Iz središča vasi krenemo po asfaltni cesti proti jugu, vendar že na prvem ovinku zavijemo na kolovoz. Po njem nadaljujemo do bližnje brunarice, od koder se povzpnemo do gozda. Ko nas zagrne drevje, sledimo široki poti, ki se mimo vodnega zajetja požene naravnost navkreber, pri tem pa pazimo, da nas zaradi redkih markacijskih oznak ne premami kateri izmed številnih odcepov. Za večjima križiščema se pot znova obrne proti jugu in občutno položi. Po skupno tričetrt ure hoje prečkamo makadamsko cesto, potem pa se v petnajstih minutah počasi povzpnemo do travnate planjave, na kateri stoji Koča na Pesniku.

Okrepčilo v Ribniški koči

Na križišču nad kočo, kjer se makadamska cesta razcepi na dvoje, poiščemo mehko, z iglicami posuto pot. Sprva hodimo tik nad cesto, čez nekaj minut pa se odmaknemo od nje in krenemo odločneje navkreber. Ko se povzpnemo čez zaraščajočo se krčevino, s katere lepo vidimo gozdnata pobočja Velike Kope, se pot znova položi in skrije med drevje. Naslednje minute hodimo skoraj naravnost, potem za večjim razcepom zavijemo navkreber in prečkamo gozdno cesto. Dobrih sto metrov pozneje zapustimo široko pot in se po stezi povzpnemo do potoka. Nad njim se svet odpre in zravna v široko sleme, na katerem iz tal kmalu zraste Ribniška koča – najviše ležeča koča na Pohorju.

Končno na Jezerskem vrhu

Jezerski vrh, ki ga od daleč prepoznamo po visokem spomeniku, se dviga jugovzhodno od Ribniške koče. Vzpon nanj je kratek in povsem preprost: po makadamu, ki pelje proti Ribnici na Pohorju, se spustimo do ovinka ter se po desni strani čez travnato planjavo povzpnemo na kopast vrh. V običajnih razmerah nam pot ne bi smela vzeti več kot dvajset minut. Razgled z vrha, proti kateremu se s severne strani vzpenja vse redkejše smrekovje, bo več kot poplačal naš trud – na zahodu vidimo Črni vrh ter za njim Uršljo goro, Peco in Obir, na severu se nad Dravsko dolino vzdolž meje z Avstrijo dviga Kozjak, na vzhodu se razprostirajo prostranstva Pohorja, za obronki na jugu pa se skriva dolgi hrbet Paškega Kozjaka.

Poležavanje ob Ribniškem jezeru

Vzhodno pod vrhom leži Ribniško jezero, h kateremu se spušča široka, dobro uhojena steza. Po njej pridemo v nekaj minutah na mehkejša tla, stopimo na lesene deske in se med gostim ruševjem sprehodimo do jezera, ki v resnici sploh ni jezero, ampak visoko barje, kakršnih je na Pohorju še nekaj. Kraj je v tihoti popoldneva res pravljičen, zato nam ob pogledu na zrcalno gladino, lokvanje in kačje pastirje, ki se spreletavajo ob bregu, zaigra srce. Z zadovoljnim nasmehom na obrazu se v dolino vrnemo po isti poti, kot smo prišli.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej