Lepot Bohinjskega jezera in doline Trente, po kateri se vije smaragdna Soča, vam verjetno ni treba posebej predstavljati. Le redki pa vedo, da si je vse te lepote moč ogledati v enem samem dnevu in se potem čez Vršič in Kranjsko goro vrniti v Ljubljansko kotlino. Kako? Z avtovlakom!

Železna cesta med gorami in morjem

Gradnja železnice, ki se od Jesenic spusti do Bleda, nadaljuje pot ob Savi Bohinjki do Bohinjske Bistrice, se pod Spodnjimi Bohinjskimi gorami prebije v Baško grapo, vijuga ob Bači in Soči, pripelje v Gorico in se končno spusti do Trsta, je bila zelo zahtevna. Inženirji in delavci so morali premagati številne naravne ovire – od gorskih pregrad do deročih rek in ozkih dolin – ter zgraditi na desetine predorov in mostov. Med njimi še posebej izstopata znameniti solkanski most z velikim kamnitim lokom in 6336 metrov dolg bohinjski predor. Skozenj se danes lahko popeljete tudi z avtovlakom, ki povezuje Bohinjsko Bistrico in Most na Soči ter tako predstavlja najkrajšo pot med Gorenjsko in Primorsko.

Z avtom na vlak

“Prav nenavadno, sedim v avtu in se peljem z vlakom,” je slogan Slovenskih železnic, s katerim oglašujejo to zanimivo doživetje. Na avtovlak lahko naložite kolo, osebni avtomobil, kombi, poltovornjak ali avtodom. Vlak je primeren tudi za ljubitelje kolesarjenja, saj lahko avtomobil pustite na železniški postaji in se z vlakom odpeljete kolesarit na drugi konec, zvečer pa se ponovno z vlakom vrnete na izhodišče.

Avtovlak vozi od leta 1999, letno prepelje skoraj 12.000 vozil in 27.000 potnikov in vozi petkrat na dan iz Bohinjske Bistrice in trikrat na dan iz Mosta na Soči. Cena enosmerne vozovnice na relaciji Bohinjska Bistrica – Most na Soči za osebno vozilo in potnike je 12,50 evrov (povratna 20,70 evrov), za prevoz kombija oz. avtodoma in potnikov pa 18,40 evrov (povratna 30,50 evrov). Pazite le, da ne boste zamudili – nakladanje vozil se zaključi 10 minut pred odhodom vlaka, vozni red pa predhodno preverite na spletnih straneh Slovenskih železnic.

Kaj početi na bohinjski strani?

–    Podajte se na sprehod okoli jezera ali do slapa Savica
–    Oglejte si stogove (doplarje) v bližnjem Studorju 
–    Z vzpenjačo se dvignite na Vogel in uživajte v neverjetnem razgledu
–    Planinarjenje, plezanje, kolesarjenje, kajak, kanu, padalstvo, jahanje …

Kaj početi na soški strani?

–    Sprehodite se do izvira Soče
–    Oglejte si korita Soče in njenih pritokov (Mlinarica, Koritnica,…) 
–    Poučite se o prvi svetovni vojni v kobariškem muzeju
–    Planinarjenje, soteskanje, rafting, kajak, kanu, poleti s padalom, kolesarjenje, športni ribolov …

Gradnja bohinjskega predora

Bohinjski predor so začeli graditi leta 1900, prej kot samo progo, dela pa so bila zelo naporna. Dve skupini delavcev sta delali podnevi in ponoči, nepretrgano vse dni v tednu razen v nedeljo. Predor so zvrtali takorekoč z golimi rokami – en delavec je držal debelo jekleno palico, drugi pa je po njej tolkel z velikim kladivom. Vrtanje teh lukenj, ki so bile globoke dober meter, je trajalo približno pol ure. Ko je bilo po steni razporejenih od 10 do 14 lukenj, so vanje vložili dinamit, prižgali vžigalno vrvico in se umaknili na varno. Ko se je dim slabe pol ure pozneje razkadil, so raztreščeno skalovje naložili na vozičke, rov pa podprli z močnimi lesenimi tramovi. Tako so vsak dan izkopali okrog dva metra predora, ko je postala kamnina trša, pa le od 1,2 do 1,5 metra. Šele po dveh in pol letih težaškega dela so se razmere izboljšale, saj so delavci dobili električni vrtalni stroj. Predor so prebili 31. maja 1904, gradnja proge pa se je zaradi nepredvidenih težav zavlekla v leto 1906, ko jo je slovesno otvoril sam prestolonaslednik Franc Ferdinand.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej