Na Madagaskarju je v nenadnem izbruhu bubonske kuge nedavno umrlo 20 ljudi (foto:Thinkstock)

Bubonska kuga je bolezen, ki jo prenašajo bolhe na glodavcih – predvsem na podganah. V slabih higienskih razmerah 14. stoletja je epidemija te bolezni pokosila velik del evropskega prebivalstva.

20 mrtvih na Madagaskarju

Ko je svet že skoraj pozabil na to bolezen, so na nekaterih delih sveta življenjske razmere spet postale tako slabe, da strokovnjaki opažajo zametke epidemije. V prejšnjem stoletju so zdravniki sicer zabeležili nekaj primerov smrti zaradi bubonske kuge, denimo v Peruju, Kirgizistanu in na Kitajskem, a ti so bili osamljeni. Rdeči križ pa je nedavno zabeležil smrt preko 30 vaščanov na afriškem otoku Madagaskarju, kar je najhujši izbruh te bolezni v zadnjih letih, poroča The Guardian.

Črna smrt ali bubonska kuga

Prenašalec je podganja bolha (foto:Wikipedia)

Bakterijo Yersinia pestis, ki povzroča bubonsko kugo, načeloma prenaša t. i. podganja bolha (Xenopsylla cheopis), v zelo redkih primerih se lahko nalezemo preko stika z okuženim tkivom obolelega. Zdravljenje z antibiotiki je načeloma uspešno, a le, če bolezen diagnosticirajo zelo hitro – brez zdravljenja dve tretjini okuženih ljudi umreta v štirih dneh.

Simptomi:

Značilno je odmiranje okončin

– Najbolj značilen simptom so otekline limfnih vozlov (bezgavk). Te otekline imenujejo buboni, od tod ime bolezni. Preden nastopi oteklina, so mesta lahko boleča.

– Gangrena okončin; prstov, ustnic, nosu. Ta tkiva lahko počrnijo in odmrejo.

– Mrzlica in slabo počutje. Visoka temperatura (39°C).

– Mišični krči.

– Sprememba barve polti v rožnato.

Zgodovina bolezni

Otekline limfnih vozlov ali buboni so značilen simptom bubonske kuge (foto:Wikipedia)

Prvi opisi te bolezni segajo v čas Bizantinskega cesarstva, ko je v 6. stoletju za njo zbolel cesar Justinijan I. – in preživel! V Rimskem cesarstvu naj bi črna smrt v desetletjih epidemije vzela 50 milijonov življenj.

Bolezen, ki sicer izvira s Kitajske, je zopet močno udarila leta 1347, ko se je začela srednjeveška epidemija črne smrti. Ta je pomorila okoli 25 milijonov ljudi in za sabo pustila močne družbene spremembe.

Bubonska kuga je bila tudi prvo biološko orožje, saj so v 14. stoletju uporabljali okužena trupla, ki so jih s katapultom izstreljevali preko obzidij, da bi strli upor obleganega mesta oz. trdnjave. Sredi 20. stoletja so Japondi v zračnih napadih na Kitajce spustili okužene bolhe, kar je sprožilo epidemijo v kitajskem pristaniškem mestu Ningbo.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej