/ 2 leta ago

V letošnjem letu bo proti Marsu poletelo več odprav – ameriška Nasa bo na rdeči planet poslala svojega roverja, evropska ESA in ruski Roscosmos pa bosta v skupnem projektu proti Marsu poslala svoji raziskovalni platformi. Svoje načrte pa imajo tudi na Kitajskem in v Združenih arabskih emiratih, pišejo tuji mediji.

NOVICE
* Polje je obvezno
Foto%3A+Profimedia

Foto: Profimedia

Kot so zapisali v britanskem Guardianu, gre takšno število nameravanih odprav pripisati dejstvu, da bosta letos julija in v začetku avgusta Mars in Zemlja poravnana v najboljšo pozicijo za pošiljanje raket proti Marsu. Naslednje primerno obdobje za izstrelitev raket bo leta 2022.

Vse misije imajo podoben cilj – preučevanje rdečega planeta in iskanje morebitnih znakov, ali je tam kdaj obstajalo življenje. Tako bo ameriški rover, ki naj bi na Marsu pristal februarja leta 2021, iskal znake, ali je po planetu tekla voda in ali bi se lahko razvilo življenje.

Poleg tega bo Nasin rover zbiral vzorce tal in jih na določenih mestih pustil pripravljene za poznejše evropsko-ameriške misije, ki bi jih prinesle nazaj na zemljo – predvidoma okoli leta 2030, je še pisal Guardian.

Po navedbah ruske tiskovne agencije Tass pa naj bi proti Marsu iz Kazahstana poletela tudi skupna misija Evropske vesoljske agencije (ESA) in ruskega Roscosmosa. Ruska nosilna raketa Proton-M bo na rdeči planet ponesla evropski rover Rosalind Franklin ter rusko pristajalno platformo Kazachok.

Tako Rosalind Franklin kot Kazachok, ki naj bi na Marsu pristala marca 2021, se ponašata z opremo za geološko in kemijsko raziskovanje planeta, namenjeno iskanju morebitnih znakov življenja.

Proti Marsu bosta letos poleteli še misiji Kitajske in Združenih arabskih emiratov (ZAE). Prva bo po navedbah Guardiana proti planetu poslala sondo Huoxing-1, ZAE pa bodo proti Marsu poslali sondo, ki so jo zgradili v vesoljskem centru Mohammed bin Rashid v sodelovanju z univerzo v Koloradu in državno univerzo v Arizoni.

Facebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
, ,

Stoterica najbogatejših Slovencev ima pod palcem 7,1 milijarde evrov, kar je največ doslej. Premoženje 100 najbogatejših se je v zadnjem letu povečalo za skoraj četrtino oz. 1,3 milijarde evrov, ugotavljajo v časniku Finance. Na vrhu lestvice ni sprememb, na njej kraljujeta Iza Sia in Samo Login.

Vinogradniki in vinarji danes obeležujejo martinovo, ki pomeni sklenitev opravil v vsakoletnem vinogradniškem obdobju. Na ta dan na družinskih mizah in različnih prireditvah običajno postrežejo značilne jedi, kot so gos, mlinci, rdeče zelje in vino. Še drugo leto zapored bo dan zaradi zaostrenih epidemioloških razmer minil brez večjih dogodkov.

Spletni trgovec Mimovrste prehaja pod okrilje poljske nakupovalne platforme Allegro. Ta se je namreč v četrtek dogovorila, da od PPF, EC Investments in Rockaway Capital odkupi Mall Group, ki ima v lasti Mimovrste in WE/DO. Vrednost posla znaša 881 milijonov evrov, s prilagoditvijo za 44 milijonov evrov, kolikor znašajo dolgovi in druge postavke.

Varjenje piva Union bodo najpozneje do februarja 2022 prenesli v Laško. Kot so navedli v Pivovarni Laško Union, namreč 35 let star hladilni sistem v ljubljanski pivovarni ni več primeren za obratovanje. Vpliv na zaposlene še ni natančno določen. Na lokaciji Pivovarne Union bodo ostale dejavnosti pakiranja in logistike piva Union.

Piran bo za štiri leta postal živi laboratorij iskanja trajnostnih rešitev za omilitev posledic podnebne krize, v katerem se bodo osredotočili na reševanje težav s pomanjkanjem pitne vode in na postavljanje sistema za zgodnje zaznavanje ekstremnih vremenskih pojavov, so sporočili z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper).

Nevladne organizacije v številnih evropskih državah, med njimi Focus, pred svetovnim dnevom hrane organizirajo protestne spletne akcije in druge aktivnosti, s katerimi želijo javnost ozaveščati o kršitvah človekovih pravic in uničevanju okolja vzdolž globalnih verig preskrbe s hrano. Pozivajo h korenitim spremembam prehranskega sistema na ravni EU.

Hitra rast prebivalstva in globalno segrevanje povečujeta izpostavljenost izredni vročini v mestih in poslabšujeta zdravstvene težave, zaradi česar je selitev v urbana območja manj koristna za revne, kaže v ponedeljek objavljena raziskava štirih ameriških univerz. Porast izpostavljenosti vpliva na skoraj četrtino svetovnega prebivalstva.