Margaret Thatcher je umrla v 87. letu starosti (Getty Images)

Thatcherjeva je bila zagovornica “vitke” države

Margaret Thatcher je bila edina ženska, ki je kdaj koli prevzela britansko vlado, na tem mestu pa je vztrajala najdlje (od leta 1979 do leta 1990) od vseh, ki so kdaj koli zasedli premierski stolček.  margaret je bila hčerka strogih metodistov, kar je vplivalo na družinsko življenje, polno strogih pravil, trdega dela, brez pravega smisla za humor, in takšna je bila tudi njena politika. Stroga in odločna, s katero si je prislužila naziv Železna lady.

Ker Thatcherjeva Veliko Britanijo prevzela v težkih časih, je morala ukrepati hitro in odločno. Velika Britanija se je namreč tedaj soočala z velikim številom nezaposlenih, inflacija je rastla, propadel je velik del predelovalne industrije, državni proračun je bil v minusu. Da bi ustvarila konkurenčno gospodarstvo, je začela z odpuščanjem delavcev in ukinjanjem državnih subvencij, kar je vodilo v rekordno brezposelnost. V sporu z rudarji v letih 1984-85 je neusmiljeno obračunala s sindikati, da si še do danes niso opomogli. Privatizirala je državna podjetja kot British Telecom, British Petroleum(BP), British Airways, druga elektro-energetska podjetja in javni transport. Zmanjševala je državni proračun za socialno politiko, izobraževanje in varstvo okolja. Poleg tega so že leta 1980 sprejeli moratorij na vse vojaške pogodbe. Goriva je bilo tako malo, da vojaške ladje tudi po več mesecev niso izplule iz pristanišč. Vse v imenu vitke države. Vsi ukrepi so sicer zvišali rast britanskega gospodarstva.

Bila je proti združitvi obeh Nemčij

Znana je bila po odličnih odnosih z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom, ki jo je, kot še piše Wikipedija, izjemno cenil in jo smatral za svojo najbližjo svetovalko. Ko so se začela dogovarjanja o združitvi obeh Nemčij, je Margaret Thatcher temu ostro nasprotovala. Menila je, da bo združena Nemčija premočna za ostalo Evropo in bo oslabila Sovjetsko zvezo. Posledično si je prizadevala za okrepitev odnosov med ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom in sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom, pripravila pa je tudi srečanje obeh voditeljev. V zgodovinskem spominu bo ostala tudi zaradi podpisanega sporazuma s Kitajsko o vrnitvi nekdanje britanske kolonije Hongkong, gradnje Eurotunela pod Rokavskim prelivom brez državnega sofinanciranja, pomoči ZDA v vojni z Libijo …

Evropska unija – nacionalni samomor

Zaradi svojega spornega davčnega predloga in antievropejstva je predvsem povzročila razdor v lastni stranki, kar je na koncu privedlo do njenega odstopa. Po znotrajstrankarskih prerivanjih je 28. novembra 1990 dala odpoved kot premier vlade in britanski javnosti s solzami v očeh sporočila to odločitev. Zapustila je Downing Street, po 11 in pol letih neprekinjenega vladanja jo je nasledil John Major. Nadaljni dve leti se je še aktivno bojevala v politiki proti maastrichstki pogodbi Evropske unije, ki jo je ocenila kot nacionalni samomor.

Bojevala se je z Alzheimerjevo boleznijo

Po dveh letih se je umaknila iz politike in se posvetila pisanju knjig. Svoje spomine je opisala v dveh knjigah – Pot do oblasti (The Path to Power) in Leta na Downing Streetu (The Downing Street Years), izdano v letu 1993. Leta 2003 je umrl njen mož Denis, s katerim sta bila poročena 52 let. Zdravniki so ji zaradi slabega zdravstvenega stanja, doživela je niz blažjih kapi, odsvetovali javno nastopati. Hčerka Carol pa je za javnost potrdila govorice, da zaradi Alzheimerjeve bolezni počasi izgublja spomin. V enem zadnjih javnih nastopov ob odkritju kipa v britanskem parlamentu februarja 2007 je hudomušno dejala:

 »Bolj bi mi bilo sicer všeč, če bi bil kip iz železa, a tudi bron je v redu – ne bo zarjavel!«

Leta 2011 so po njej posneli film, upodobila jo je igralka Merly Streep.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej