Japonski dresnik (fallopia japonica)
Pravni sistem v Veliki Britaniji je sicer nekoliko drugačen od slovenskega, a težava z invazivnim japonskim dresnikom je enaka.
Vrtoglava odškodnina za zamolčan plevel
Že nekaj let se lastniki nepremičnin v Veliki Britaniji bolj kot česarkoli bojijo ene stvari: da bi se med rastjem pojavil japonski dresnik (lat. Fallopia japonica).
Oblikovalec pohištva je na londonskem sodišču tožil prejšnja lastnika hiše z vrtom, ki jo je kupil za 700.000 funtov. Ta naj mu bi pred nakupom zatrdila, da na vrtu ni prisoten japonski dresnik. A glej ga zlomka, ko se je novi lastnik lotil urejanja okolice hiše, je naletel točno na to rastlino iz nočne more.
Prejšnja lastnika sta se zagovarjala, da se je plevel očitno ‘skrivoma’ razbohotil za velikim grmom in vrtno uto, zaradi česar zanj nista vedela. A sodni izvedenec je to trditev ovrgel: po pregledu vrta je namreč ugotovil, da je dresnik med rastjo dosegal višino 2 m in naj bi segal celo čez sosedovo ograjo, našel pa je tudi sledove uporabe herbicida, s katerim je prejšnji lastnik očitno želel rešiti težavo z invazivko (za katero je trdil, da ne ve).
Sodnica je novemu lastniku hiše prisodila odškodnino, poleg katere je moral neiskreni prejšnji lastnik poravnati še vse stroške postopka; skupaj ga je vrtnarska laž stala preko 200.000 funtov, poroča britanski Mirror.
Zakaj je japonski dresnik tak problem?
Fallopia japonica ali japonski dresnik
Japonski dresnik je zeljnata trajnica, ki tudi v Sloveniji ‘krasi’ številna degradirana območja ob cestah, zapuščena zemljišča in bregove vodotokov, ima močan koreninski sistem, zaradi česar ga je izjemno težko iztrebiti (iz korenin vedno znova požene), poleg tega pa naj bi poškodoval tudi gradbene konstrukcije. Cena trajnega odstranjevanja (izkop in/ali večkratno tretiranje s herbicidi) in potencialna popravila poškodb na stavbah predstavljata strošek za lastnika nepremičnine, zato prisotnost japonskega dresnika efektivno zmanjša njeno vrednost.
No, da bomo pošteni, japonski dresnik je lahko tudi koristen: v času dvetenja je izjemno bogata paša za čebele in druge opraševalce. Poleg tega je primeren tudi za izdelavo papirja.
Kako se znebiti japonskega dresnika?
Če na svojem posestvu opazite, da se razrašča japonski dresnik, obstaja več načinov, kako se z njim spopasti. Edini napačen način je, da problem ignorirate, saj se trajnica hitro razrašča in z vsakim kvadratnim metrom, ki ga osvoji, bo odstranjevanje težje.
Zaposleni Inštituta za celulozo in papir pri nabiranju stebel japonskega dresnika, ki ga na inštitutu uporabljajo kot vhodno surovino za strojno proizvodnjo papirja. Foto: icp-lj.si
1. Če lahko površino redno kosite, je to dober način, kako oslabiti japonski dresnik. Ta bo po vsaki košnji pognal na novo, a sčasoma mu bo zmanjkalo zalog energije v koreninah, ki jih brez listov ne bo mogel obnavljati. Tak način zatiranja, ki se obnese tudi pri drugih invazivnih rastlinah, pa zahteva nekaj let vztrajnosti in natančnost. Če pustite le nekaj stebel nepokošenih, se bo rastlina lahko znova obrasla. Poleg tega japonski dresnik zraste izjemno hitro do višine dveh metrov ali več, nakar stebla olesenijo in rezanje bo precej naporno, zato je treba poganjke kositi, dokler so mladi in mehki. Če živite na podeželju, razmislite o tem, da bi parcelo ogradili in na njej za nekaj časa naselili koze, ki so vrhunske naravne kosilnice, ali prašiče, ki z rilci preorjejo zemljo in pojejo vse koreninice, tako da za njimi ne ostane nič.
2. Drug način, ki je primeren predvsem za okrasni vrt, je natančno izkopavanje korenin. Dokler niste povsem prepričani, da ste se dresnika znebili, na problematičnem mestu ni smiselno saditi drugih stvari (grmov, dreves), saj se lahko korenine dresnika prepletejo med ostale korenine ter se tako skrivajo pred vami. Izkopanih rastlin ne mecite naravnost na kompost (kaj šele v naravo). Vrzite jih v zabojnik z biološkimi ali mešanimi odpadki.
3. Tretji način je uporaba herbicidov, pri čemer naj vam pomaga vrtnarsko podjetje oz. strokovno usposobljena oseba.
4. Ekološko sprejemljiv način, s katerim zatirajo japonski dresnik na bolj odročnih naravnih območjih, kjer redno košenje ne pride v poštev, je zastiranje z debelo črno folijo. Pri tem je treba biti pozoren na to, da dresnik ne ‘pobegne’ izpod nje, zato pokrijemo nekoliko večje območje in folijo po robovih temeljito obtežimo, nakar jo vsaj dve leti pustimo na mestu in redno nadziramo morebiten pobeg dresnika ob straneh. Slabost te metode je lahko težavnost odstranjevanja folije po dveh letih, ko se, predvsem v gozdnem okolju, lahko na njej nabere precej organske snovi in rastlinja.
Od kod se je vzel japonski dresnik?
Kot že ime pove, japonski dresnik izvira iz Azije, od koder so ga prinesli ljubitelji eksotičnih rastlin v 19. stoletju. Dejansko lahko razumemo njihovo navdušenje nad to nezahtevno trajnico, katere stebla skorajda spominjajo na bambus. A podobno, kot mnoge druge okrasne rastline, je tudi japonski dresnik kmalu pobegnil izpod nadzora, saj se zelo enostavno razmnožuje vegetativno: en sam odvržen del stebla ali del korenine lahko ustvarita novo rastlino. Nič čudnega, da se tako uspešno širi po potokih, hudournikih in rekah, kjer odlomljene dele rastline raznaša voda.
Japonski dresnik je zeljnata trajnica, kar pomeni, da nadzemni deli čez zimo odmrejo, spomladi pa požene na novo
Zanimivost: Družina dresnovk, kamor spada zgoraj opisana invazivka, je sicer najbolj znana po ajdi, ki jo pogosto zmotno uvrščamo med žita, ki pa so trave. In čeprav je ajda nepogrešljiva sestavina mnogih tradicionalnih slovenskih jedi, tudi ona izvira iz daljne Azije.
Tudi rabarbara je kot dresnovka bližnja sorodnica invazivnega japonskega dresnika, kot tudi mnoge okrasne rastline.
Polje ajde, bližnje sorodnice japonskega dresnika
Okrasna dresen (Persicaria atrosanguinea)
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
