Nutrija / Profimedia
Zapis društva Lajka objavljamo v celoti:
Zagovorniki odstrela upravičujejo s tem, da naj bi nutrije povzročale gospodarsko in okoljsko škodo. Nutrije naj bi s kopanjem rovov povečale nevarnost erozije, s čimer se spremeni podoba habitata. Ker agrarne površine segajo do nabrežij, nasedajo traktorji, nutrije pa uničujejo tudi pridelek na poljščinah. Vendar pa nutrije kopljem rovov predvsem prezimujejo tam, ker ni dovolj raznoljne prehrane v okolju, s čimer preprečujejo vrastičje.
Poljščine uničuje tam, kjer agrarne površine segajo do nabrežij vodotokov. Gre za slabostjo prakso, ki se odvija vodno-gospodarskih podjetij, ki nase koprnejeno ravno obrežja. Nabrežja vodotokov bi morala biti zasajena, pogozdena, dovolj širok pas rastja varuje pred poplavami, živalim pa nudi zavetje, da veliko manj zahajajo na polja. Nutrije se lahko na preveč zaraščenih obrežjih, ki jih pri nas ne manjka, celo znajdejo.
Dejstvo je, da bi takšne posege v okolju morali opustiti, kmetijstvo se mora prilagajati okolju in ne obratno. Zagovorniki odstrela prav tako trdijo, da nutrija povzroča okoljsko škodo s tem, da uničuje bivališča drugih živali. Gnezda ptic namreč izkoriščajo kot mesto za počitek ali prehranjevanje, pri tem lahko izvržejo ali zmečkajo jajca, vendar niso plenilke jajc. So rastlinojede živali, izjemoma jedo polže in školjke. Če bi bile lokalno zelo škodljive, kot trdijo zagovorniki odstrela, bi DOPPS zagotovo opozarjal nanje, pa tega ne počnejo.
Nutrija prinaša tudi koristne stvari, saj v naravi zmanjšuje število škodljivcev, kar pomeni, da se povečuje biotska raznovrstnost, kar spet zmanjšuje potrebo po uporabi pesticidov. Izpodrivala naj bi prav tako neavtohtono pižmovko, ker je tudi ta lovna vrsta, očitek ni smiseln. Kako to, da tisti, ki jih tako moti neavtohtonost nutrije, niso tako glasni in aktivni pri odstranjevanju drugih tujerodnih vrst, rastlin, na primer?
Glede na to, da je nutrija v našem okolju prisotna že desetletja, bi se do zdaj že natančno dokazalo, kakšno škodo povzroča, tako pa gre vedno le za ugibanja, saj se za marsikatero vrsto pri nas zaradi neizvajanja monitoringov sploh ne ve, v kolikšni meri je prisotna. Jasno je, da je glavni razlog izginjanja in izumiranja vrst prav človek in ni pošteno, da živali plačujejo napake namesto njega. Način lova nutrij je uvožen iz tujine. V živolovke se nastavi vaba, ko nutrija pride ponjo, se kletka zapre. V ta namen bo uveden videonadzor, preko katerega bodo lovci prišli po nutrijo takoj, da ne bo nepotrebnega trpljenja.
Nadaljevanje postopka seveda prikladno ni zapisano nikjer, znano je le, da bo meso namenjeno prehrani psov. Zanimivo, kako so vedno v prednosti meni Urada informacijskega pooblaščenca, katerega stališča je jasno, da ne učinkujejo. Če ni dovoljeno snemati divjih odlagališč odpadkov, kar bi bilo resnično v korist okolju, na podlagi česa naj bi bil dovoljen videonadzor v tem primeru? Odstrel nutrij ni nekaj novega, poteka že desetletja.
Lovcem se ne zdi zanimiva, ni trofeja, z njenim kožuhom in mesom niso vedeli kaj početi. Zato se jih zdaj v skladu z njihovim motom, da če naravi nekaj vzameš, ji moraš tudi vrniti, skuša motivirati, da bi se meso nutrije uporabilo za pasjo hrano. Kako so tako zaskrbljeni nad naravo, ko je v konzervi hrane prav nič skupnega z naravo. Kakorkoli, odstrel se enostavno dokazano ne izplača, da je nutrija neka naravovarstvena vrlina, je neumnost.
Drugi razlog za neučinkovitost odstrela je to, da zna nutrija podobno kot divji prašič svojo rodnost prilagajati okoliščinam, na zaznan primanjkljaj v okolju se odzove s povečano rodnostjo, hitrejšo odstavitvijo mladičev itd. Kjer se bo nutrije postrelilo, bodo prostor verjetno zasedle druge nutrije.
Bolj kot odstrelu bi se morali posvečati že raziskanim in učinkovitim ukrepom omejevanja števila, kot so sterilizacija in kastracija živali, zatiranje narežočih živin, tam, kjer bi kljub obrežnemu pasu zašle na polja, pa nameniti elektronski nadzor. Naravi je treba dati možnost, da v čim večji možni meri sama vzpostavlja svoje mehanizme uravnavanja vrst, zato je treba ustvarjati ugodne razmere za plenilce nutrij kot so šakal, volk, lisica, mladiče nutrij naj bi plenili tudi ščuka, čaplja in lunj. Pomagalo bi verjetno tudi to, če bi jih ljudje nehali hraniti, saj takšno udomačevanje živalim močno škoduje. Prostoživeče živali so in prav je, da takšne tudi ostanejo.
Od znanosti pričakujemo, da ne bo servilno sledila interesom v nekaterih institucijah in lobijih, ampak da bo imele vse podatke in sporočila novo posvetilo v korist narave, ne pa v korist brezobzirnega izkoriščanja in uničevanja narave. Upravljajoča narava si sicer pusti precej svobode in gre za ustrezno prilagajanje nekaterih ekonomsko dovolj zanimivih vrst, skoraj nič drugega pa ostaja spregledanih, kljub vsemu namišljenemu varovanju izginjajočega izumira.
Vedno manj gre za varstvo narave in vedno več za ščitenje interesov določenih skupin, čeprav nas v imenu sonaravnosti, blaženja podnebnih sprememb skušajo prepričati v nasprotno. Tudi če bi izvajalci tega projekta postreljali čisto vse nutrije, ne bo okolje nič bolj ohranjeno, saj ga veliko bolj kot nutrije ogroža druga invazivna vrsta, človek.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
