Marsikdo sanja o tem, da bi svojemu vrtu vdahnil nekaj dopustniške atmosfere. Nič lažjega kot to! Posadite nekaj rastlin tropskega videza in z nekaj nege in skrbi vas bodo popeljale v rajske dežele. Vse spodaj naštete rastline lahko kupimo preko spleta, kjer najdemo tudi natančna navodila za gojenje v našem podnebju.
Banane
Kar nekaj vrst banan lahko brez težav preživi zime v celinski Sloveniji, najbolj znana je gotovo japonska banana, Musa basjoo.
Na bolj izpostavljenih vrtovih izven mestnega zavetja ali na višjih nadmorskih višinah je priporočljivo koreninski sistem banan zaščititi z zastirko iz listja ali lubja, če pa želimo spomladi čimprej imeti visoke rastline, lahko zaščitimo tudi debla. To naredimo tako, da okoli debel, ki jih bi radi ohranili čez zimo, postavimo ogrodje iz palic in mreže ter ga napolnimo s slamo. Spomladi (konec marca) zaščito odstranimo in porežemo gnile dele debel in odmrle liste. Če pustimo celotno rastlino nezaščiteno, bo pomrznila do tal in bo morala zrasti na novo, kar pomeni, da se bomo bujnega džungelskega prizora lahko veselili pozneje, tudi cvetenje bo v tem primeru nemogoče. Plodovi japonske banane so sicer neužitni, saj so polni trdih črnih semen, mesa pa praktično ni.
Poleg prej omenjene banane Musa basjoo lahko gojimo tudi precej nižjo Musello lasiocarpa, ki se širše razrašča in ima izjemno zanimive rumene cvetove, vrsto Musa sikkimensis, ki ima zelo lepe rdeče-zeleno progaste liste in celo vrsto Musa velutina, ki obrodi užitne rožnate banane.
Vsem bananam je skupno to, da imajo rade globoko rodovitno prst, ki se nikoli ne izsuši, kar dosežemo z rednim dodajanjem zastirke iz komposta.
Japonska aralia
Zimzeleno rastlino z latinskim imenom Fatsia japonica ste zagotovo videli na oddelku s sobnimi rastlinami, a dejansko je veliko bolj zadovoljna zunaj na vrtu. Paše ji zavetna lega ter nekaj sence dreves, sicer pa je izjemno nezahtevna. S pisanolistnimi sortami (‘Spider’s web’, ‘Variegata’ in ‘Anelie’) lahko posvetlimo sicer temačen kotiček vrta. Če zime pri vas niso preveč hude (mesta v nižinah, strnjena naselja), lahko poskusite tudi s tajvansko sestrično japonske aralije, Fatsio polycarpa, ki lahko pozimi izgubi nekaj listov, a se spomladi lepo obraste.
Prezimne begonije!
Kar nekaj vrst begonije lahko brez problema prestane slovenske zime in prav neverjetno je, da jih tako redko vidimo naprodaj v vrtnarijah; najbolj zanesljiva je Begonia grandis, ki ji zelo pašejo težka tla z veliko humoza, ki se nikoli ne presušijo. Ta trajnica eksotičnega videza je izvrstna izbira za senčni vrt tudi zato, ker je polži načeloma ne marajo, poleg tega pa se z vsako zimo, ko odvrže t.i. bulbile iz zalistij, lepo razšiti po vrtu – sama se razmnožuje.
Orjaška raketica
Še ena rastlina, za katero je težko razumeti, zakaj ni bolj popularna, je orjaška raketica, Kniphofia northiae. Vsi poznamo manjše vrste in sorte, ki so vsekakor očarljive in vredne mesta v naših vrtovih, a njihova gigatska sestra je nekaj povsem drugega. Predstavljajte si mogočno juko ali agavo, ki pa ne zahteva suhih tal in celodnevnega sonca, s čimer je kot nalašč za naše vrtove. Uspeva lahko tudi v delni senci, cveti pa sporadično od maja pa do jeseni.
Žumare in druge palme
Kar nekaj vrst palm v celinskem delu Slovenije nima nobenih težav z običajnimi zimskimi razmerami. Med njimi je najbolj znana visoka žumara, Trachycarpus fortunei, ki jo zadnja leta na Primorskem napada palmov vrtač in pogosto vidimo odmrla debla. No, v zavetnih legah celinske Slovenije ta zoprna ličinka še ni na pohodu, zato kar pogumno posadite kako žumaro. Še lepša je sorta Trachycarpus wagnerianus, ki je v bistvu pritlikava sorta prej omenjene žumare in ima bolj čvrste liste, ki jih veter ne bo razcefral.
Manj sreče boste imeli z njuno sredozemsko sestrično, pritlikavo žumaro Chamaerops humilis, ki ne mara mokrih tal v kombinaciji z mrazom, kar pa je v naših celisnkih vrtovih žal neizbežno.
Druge palme, ki jim slovenske zime ne pridejo do živega so denimo še severnoameriški Rhapidophyllum hystrix, ki uspeva tudi v delni senci in Sabal minor, ki pa pri nas zahteva obilico sonca in raste precej počasneje od prej omenjenih.
Čopaste lilije
Za konec te zbirke prezimno trdnih eksotičnih rastlin smo prihranili še afriško lepotico, ki je po krivici označena za preobčutljivo za naše zime: čopasto lilijo, Eucomis. Poznamo več vrsti čopastih lilij in čeprav nekatere pozimi zahtevajo dobro odcedna tla, jih je večinoma enostavno gojiti brez posebnih zaščitnih ukrepov. Prava zvezdnica poletnega vrta je Eucomis comosa ‘Sparking burgundy’, ki iz zemlje pokuka sredi maja.
Nekoliko pozneje se bo po zimskem počitku prikazala fascinantna dvobarvna čopasta lilija, Eucomis bicolor.
Če želite nekaj ‘masivnega’, ki bo zagotovo pritegnilo poglede, pa posadite nekaj čebulic največje čopaste lilije, vrste Eucomis pole-evansii, ki je verjetno najbolj nezahtevna glede tal. Pomembno je, da čebulice posadite zelo globoko, 15-20 cm, tako bodo zaščitene pred zmrzaljo in da zemlja ni preveč mokra. Še en razlog, zakaj so čopaste lilije super izbira za slovenske vrtove pa je tudi to, da jih voluharji ne marajo, tudi polži jih redko resno napadajo.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej