V preteklem stoletju je letalstvo naredilo dolgo pot od povojev do poletov okoli sveta. Ena izmed letalskih velesil je nedvomno Rusija ali pred tem Sovjetska zveza, ki je ustvarila nekatera izmed najbolj zanimivih letal. Danes je ta velesila tudi vodilna na področju največjih letal, ki so se kdajkoli dvignila v zrak.
1. Sovjetsko orjaško letalo: Antonov An-225 Mriya
Antonov An-225 je presežek na vseh področjih – s 84 metri je najdaljše letalo kadarkoli, z 285 tonami najtežje. Nosi lahko do 250 ton tovora v svoji notranjosti ali 200 ton „na ramenih“ nad svojim trupom. Po Guinessovi knjigi rekordov je rekorder na 240 področjih.
Antonov 225 je bil dokončan leta 1988, njegova vloga pa je bila predvsem kot transportno letalo sovjetskega vesoljskega programa. Ob razpadu Sovjetske zveze je bilo dokončano le eno od dveh načrtovanih orjaških letal, pa še to je dolgih sedem let nabiralo prah v hangarju v ukrajinskem Kijevu. Svoj drugi krstni polet je doživelo leta 2002 kot transportno letalo ukrajinske družbe Antonov Airlines.
Danes je potreba po letalu tako velika, da je družba celo nameravala dokončati drugega An-225, vendar je gospodarska kriza ustavila načrte – vsaj začasno. An-225 redno podira ideje o tem, kaj lahko transportiramo po zraku, saj je med drugim prepeljal železniške lokomotive, helikopterje in 150 ton težke generatorje. Res gre torej za pravega sovjetskega orjaka med letali.
2. Sovjetsko orjaško letalo: Kalinin K-7
Kalinin K-7 je bil vse, kar je danes Antonov 225, le da je prvič poletel že leta 1933. Z razponom kril 53 metrov je bil eden največjih tistega časa, zaradi svoje velikosti pa je tudi potreboval ogromno vzletno moč, da se je sploh lahko dvignil od tal. Prvotno načrtovanih 6 motorjev so kmalu povečali na 8 motorjev, dva dodatna sta našla prostor na zadnjem delu kril.
Eksperimentalni bombnik K-7 je bil za svoje čase izredno napreden – načrtovana civilna izvedba letala je predvidevala prostor za več kot 120 potnikov, večina sedežev bi bila razporejena v krilih, ki so bila debela tudi do 2,3 metra. Vojaška izvedba pa bi bila prava leteča trdnjava – letalo ni imelo nobene slepe točke, saj je 12 strelnih položajev omogočalo pokrivanje vsakega dela neba z vsaj treh strani.
Letalo je letelo med avgustom in novembrom 1933, enajsti polet pa je bil usoden, saj so močne vibracije odtrgale rep letala, ki je strmoglavilo. Kljub temu se je projekt nadaljeval, dokler ga ni ukinil Stalinov režim leta 1935.
3. Sovjetsko orjaško letalo: Myasishchev VM-T Atlant
Enako kot An-225 je bil Myasishchev VM-T izdelan za potrebe sovjetskega vesoljskega programa ter prenašanje potisnih raket in večjih kosov opreme preko neskončnih planjav Sovjetske zveze do kozmodroma v Bajkonurju. Letalo je bilo razvito na podlagi bombnika Myasishchev M-4 Molot, katerega različica je v letu 1959 podrla številne rekorde in pognala strah v kosti ameriškega vojaškega poveljstva. Myasishchev VM-T Atlant je na svojih ramenih lahko nosil tovor, ki je bil tudi dvakrat širši od trupa letala, ter je, tako kot svoj naslednjik An-225, večkrat peljal tudi samo vesoljsko plovilo Buran.
4. Sovjetsko orjaško letalo: KM – „Kaspijska morska pošast“
Najbolj nenavadno letalo druge polovice 20. stoletja je pravzaprav ladja. Ekranoplan z oznako KM in pomenljivim nadimkom „Kaspijska morska pošast“, kot so mu ga nadele ameriške obveščevalne agencije, je orjaško letalo dolžine več kot 100 metrov, ki vzleta in pristaja na vodi, prav tako pa lahko leti le nad vodo. Natančneje manj kot 20 metrov nad vodo – pri skupni teži 550 ton in razponom kril slabih 40 metrov.
Ekranoplani izkoriščajo zaslonski učinek zaradi katerega med krilom in tlemi nastane zračna blazina, ki močno poveča vzgonsko silo, vendar efekt deluje le do določene višine letenja. Sovjetska zveza je ob razvoju projekta imela velike načrte za floto stodvajsetih ekranoplanov v raznih izvedbah, vendar je zanimanje sčasoma poniknilo, kljub nosilnosti več kot 100 ton tovora.
In zakaj „Kaspijska morska pošast“ ni letalo? Ker ekranoplani ne morejo delovati brez zaslonskega učinka, ki nastaja le nekaj metrov nad tlemi in praviloma obratujejo le nad vodo, je Mednarodna pomorska organizacija klasificirala ekranoplane kot plovila. Z doseženimi 400 vozli pa prekaša najhitrejšo ladjo za 8-krat in ga lahko štejemo za najhitrejše plovilo.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej