Odpri galerijo

Iztrebljevalec 1 / 5

Ali si vedel, da je sedem izmed desetih filmov, ki so v kinodvorane privabili največ gledalcev in posledično ustvarjalcem ter distributerjem prinesli največ zaslužka, (znanstveno)fantastičnih? Dejstvo pa je, da čudežna sestavina uspeha znanstvenofantastičnega filma ni samo v njegovi naravnanosti k okusu množic, ampak tudi v njegovi izvirni ideji, zasnovi, razvoju in izvedbi. Če k tem prištejemo še njegov možen vpliv na filmski žanr znanstvene fantastike, oziroma filmsko umetnost nasploh, dobimo kriterije, s katerimi lahko izberemo najbolj vplivne znanstvenofantastične filme vseh časov. Tokrat ti ponujamo pet znanstvenofantastičnih filmov, ki jih moraš obvezno poznati.

Iztrebljevalec (1982)

Zgodba je postavljena v prihodnost, zgrajeni na znanosti, ki je ljudem omogočila, da se igrajo boga. Njihova poglavitna stvaritev je umetna inteligenca, ki je bolj človeška od človeštva samega, prisiljena v suženjstvo in z relativno kratkim rokom trajanja. Naloga iztrebljevalca Deckarda je uničiti zadnjega izmed Replikantov.

Opisano okostje je kontekst, v katerem se razbohoti filmska mojstrovina Ridleya Scotta. Iz jedra zgodbe se razvijejo moralne in etične teme, ki jih je izredno težko prikazati na filmskem platnu, vendar je to režiserju več kot uspelo, zato gradijo nepozabno znanstvenofantastično filmsko zgodbo.

Iztrebljevalec je klasik in nedvomni zmagovalec znanstvenofantastičnega žanra tudi zato, ker ga zaradi na prvi pogled skritih malenkosti po vsakem ogledu gledalec doživlja drugače, kakor da bi gledal čisto nov znanstvenofantastičen film. Ravno to pa je eden izmed ključnih kriterijev dojemanja umetnosti nasploh.

2001: Odiseja v vesolju (1968)

Stanley Kubrick je v svoji umetnini ustvaril sodoben (tudi z današnjega stališča) znanstvenofantastičen film in z aktualnimi obravnavanimi temami zadel ne samo eno, ampak tri žebljice na glavice – medplanetarno potovanje, umetno inteligenco in nezemljane. V njegovi viziji je vesolje neizmerno, osamljeno in tiho, predstavnik računalniške tehnologije – HAL 9000 nima dobrih namenov, nezemljani pa so čustveno odsotni in nerazumljivi metafiziki. Nepozaben črni monolit, ki ga odkrijejo astronavti ter kako pripelje do bližnjega srečaja s tretjo vrsto in še s čim, evolucija človeka od opice do “Nečesa drugega”, so samo nekateri izmed izvirnih elementov filma.

Odiseja v vesolju v času nastanka ni bila smatrana kot t.i. “art” film, namenjen redkim izbrancem, ampak kot dejanska umetnina, ki si jo je moralo ogledati staro in mlado. Tehnično in vizualno izjemno inovativen za takratno stopnjo razvoja posebnih učinkov, ponujajoč miselne izzive in nepozaben – Odiseja v vesolju je vse tisto, kar odličen znanstvenofantastičen film mora biti.

Alien (1979)

Osmi potnik je eden izmed tistih filmov, ki ga pogledaš do konca, tudi če si nanj naletel med slučajnim preklapljanjem med televizijskimi programi, kajti kljub mračni in klavstrofobični atmosferi ima tisto nekaj, kar ti pogled prilepi nanj. (Tukaj ne mislimo samo na amazonko Siguorney Weaver v belih spodnjicah.) Ponekod imenovana “Odiseja v vesolju, ki se odvija v hiši strahov” gledalca zagrabi z neusmiljenim stiskom in hladno učinkovitostjo pošasti, ki mutira v nekaj še bolj grozljivega. Vesoljski popotniki so bolj navadni mornarji kakor astronavti, njihova ladja je siva, neprivlačna industrijska mašinerija, njihov slepi potnik pa je grozljiva, kapljajoča, sluzasta nočna mora.

Promocijski stavek “V vesolju te nihče ne sliši kričati” je definiral filmski serijal o Alienu in ga zapisal na lestvice najdonosnejših znanstvenofantastičnih fimov vseh časov.

Planet opic (1968)

Ko astronavt strmoglavi na nenavaden planet, se znajde v okrutnem kraju, ki mu vladajo opice, ljudje pa so njihovi preganjani sužnji. To je vsebinska zasnova klasičnega romana Pierrea Boulleja Planet opic in je zahvaljujoč filmu postala ena izmed najbolj prepoznavnih in provokativnih vsebin znanstvenofantastične literature in filma. Film Planet opic je nedvomno monumentalen, o čemer priča tudi njegov šokanten, toda povsem smiseln preobrat na koncu filma, ki je z živalskimi kriki obupa Charltona Hestona ostal za vekomaj zapisan v filmsko zgodovino.

Izvirniku je sledilo nekaj nadaljevanj, predelav, televizijska nanizanka, risanka, stripi, igrače in drugi marketinški materiali, kajti Planet opic ni bil samo izjemen znanstvenofantastičen film, ampak tudi ena izmed prvih žanrskih franšiz, ki so našle svojo pot iz Hollywooda.

Solaris (1961)

Roman poljskega pisatelja znanstvenofantastične literature Stanislava Lema, ki je med ljubitelji tega žanra omenjan ob legendah Arthurju C. Clarku in Isaacu Asimovu, je svojo pot filmske ekranizacije začel leta 1972 z ruskim režiserjem Andrejem Tarkovskim. Naslednja priredba je bila ameriška, iz leta 2002, režiral jo je Steven Soderbergh, produciral James Cameron, v glavni vlogi pa je briljiral George Clooney.

Zanimivo je, da sta obe ekranizaciji izpustili Lemove znanstvene, astrobiološke in filozofske teme, zato se pravzaprav le delno dotikata literarne predloge. Vsebinski okvir obeh Solarisov je ostal enak in poudarja ultimativno nezmožnost komunikacije med zemeljskimi in nezemeljskimi bitji – medtem ko raziskovalci na vesoljski postaji raziskujejo oceansko površje planeta Solaris, se v svoji zaverovanosti ne zavedajo, da so njihove vloge pravzaprav obrnjene.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej