Boštjan Brantuša, direktor nakupovalnih središč Citypark, Europark, Citycenter v Celju in Center Interspar Vič

Če pogledamo parkirišča nekaterih največjih slovenskih nakupovalnih središč, kot so ljubljanski Citypark, mariborski Europark in Citycenter v Celju ter Center Interspar Vič, se zdi, da se tam odvija povsem druga zgodba, kot tista, v katero smo vpeti v zadnjih časih – recesija, ki ji ni konca, Slovenija tik pred bankrotom, vse več brezposelnih, vse nižje plače, vse manj varna prihodnost, vse več lačnih. Parkirišča pred nakupovalnimi središči so, vsaj tako se zdi, še vedno enako polna kot nekoč, pred prazniki pa se je praktično nemogoče prebiti do njih.

Kaj se torej dogaja znotraj nakupovalnih središč? Se kupuje enako, drugače, cenejše izdelke, kupuje morda drug sektor ljudi kot prej? Na ta vprašanja nam je odgovoril Boštjan Brantuša, visok, prijeten, zgovoren in podjeten Slatinčan, ki vodi slovensko podružnico avstrijskega podjetja SES – Spar European Shopping Centersa – ta ima v lasti vsa štiri zgoraj našteta nakupovalna središča. Brantuša z zadovoljstvom ugotavlja, da so leta 2012 zabeležili 25 milijonov obiskovalcev. Kljub temu dodaja, da so nakupi sedaj vendarle bolj premišljeni.

Se pozna recesija v velikih nakupovalnih središčih?

Boštjan Brantuša: V Cityparku se recesija ne pozna. V letu 2012 je promet malenkostno padel, kar pa pomeni, da kupna moč pada. Kupcev ni manj, jih je celo več. Ali je to posledica tega, da na trgu asimiliramo kupce z ostalih tržišč, to pa težko ocenim. Ne vem, ali zato, ker mi bolje delamo, ne vem, ali imajo oni zato manj. Trdim le to, da naše številke kažejo isti obisk, morda celo na trenutke višji.

Ste morda opazili kakšno prestrukturiranje nakupov? Se morda porabi manj na primer za obleke?

Boštjan Brantuša: Ne, zelo zanimivo. Dejstvo je, da smo mi v lanskem letu zamenjali kar 50 partnerjev, torej trgovin, ki jih imamo v naših centrih. To je 15 odstotkov od vseh, kar je zelo veliko. S tem se skušamo na trgu pozicionirati še višje. Takšne, kot so Jack Wolfskin, prvi Adidas shop. Torej takšne, ki nam prinesejo neko dodano vrednost. In s tem privabiti kupce, ki jih prej ni bilo k nam.

Ampak najverjetneje je tako samo v Ljubljani, kajne, kjer je recesija udarila manj močno kot drugod po Sloveniji? V Mariboru pa je najverjetneje drugače.

Boštjan Brantuša: Kje pa (smeh). V Mariboru smo zabeležili v lanskem letu najboljše rezultate. Tudi tu bi rekel, da gre za premišljeno strategijo, saj smo tam daleč najbolj raziskali trg in potencialne kupce.

Ste torej šli na dražje znamke. Ali to pomeni, da imajo tisti, ki imajo, vse več, tisti, ki pa nimajo, pa vse manj?

Boštjan Brantuša: Težko rečem. Saj imamo tudi znamke nižjega cenovnega razreda, na primer obutveno trgovino Deichmann. Ampak jaz še vedno trdim, da tiste znamke, ki se znajo tudi v teh časih pozicionirati. tiste, ki vedo, kaj hočejo, pa naj bo v nižjem ali višjem cenovnem razredu, bodo vedno uspele. Če bi mi ostali na nivoju, kjer smo bili pred 11-imi leti, če ga ne bi posodabljali, bi se z nami isto zgodilo, kot se z marsikom na trgu zgodi. Za strategijo gre torej. Je pa dejstvo, da recesija vpliva na kupca, da ne zapravi toliko.

Zapravimo tudi manj pri hrani?

Boštjan Brantuša: Če pogledamo na primer Spar, je generalno še na boljši poti, kot je bil lani. Ampak bi rekel, da glede na to, da je kupna moč sedaj manjša, nekdo drug na trgu izgublja. Pri hrani pa se sicer navade niso spremenile. Bolj se pozna pri stvareh, ki jih ne rabimo toliko, na primer pri televizijah. Tam se bolj pozna, da razmislimo, da ne kupujemo več kar vsepovprek.Da gremo kupiti šele takrat, ko rabimo. Ne gremo nekaj kupiti samo zato, ker pride ven nov model. No, pustimo zdaj ob strani Samsung in Apple.

V zadnjih letih ste Citypark precej povečevali. Ste zdaj z večanjem zaključili?

Boštjan Brantuša: Trenutno je situacija takšna, kot je. Razmišljamo bolj o razširitvi parkirnih mest, ker še vedno opažamo, da v špicah ne moremo zagotoviti dovolj parkirnih mest. To je naš pereč problem. Kar se tiče prodajnih površin, ostajamo v teh mejah.

V Cityparku so sicer v januarju otvorili dve polnilni postaji za električna vozila in uvedli sistem skupnega darilnega bona za 10 evrov za vse njihove trgovine, imenovan desetak.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej