6. maja se je v Kranju odvil že drugi Slovenski Bosi tek, na katerem se je zbralo 120 »bosonogcev« in ljubiteljev minimalističnega teka. Najmlajši med njimi je štel komaj 2 leti, najstarejši pa pogumnih 80. Posebnost dogodka je bila ta, da so se udeleženci v tek po kranjskih ulicah pognali kar bosih nog ali pa v minimalistični obutvi, ki je zadnja leta med Slovenci vse bolj priljubljena. O bosonogem teku, nad katerim se navdušuje vedno več ljudi, smo se pogovarjali z organizatorjem omenjenega športnega srečanja, Markom Roblekom, ki nam je pojasnil, zakaj sta bosonogi in minimalistični tek tako zelo navdušujoča.
2. Slovenski Bosi tek v Kranju (Foto: Mitja Štern)
“Strah je odveč!”
Moški.si: Začniva kar z vprašanjem, ki se ob omembi bosonogega teka pojavi v mislih prav vsakomur. Vas ni strah, da boste med tekom stopili na kak oster predmet in se poškodovali ali porezali?
Marko Roblek: »Strah je odveč. Ostrih predmetov ni toliko, kot si večina predstavlja, posebej v urbanem okolju ne. Pa tudi če so, recimo na kaki gorski poti – bosi tekač zelo pazi kam stopi, že instiktivno. Torej ne bo namerno stopil na steklo ali oster kamen, ampak bo stopil čezenj.«
Moški.si: Kljub pazljivosti pa verjetno pride do kakih poškodb … Katere so najpogostejše?
Marko Roblek: »Predvsem začetniki ponavadi v veliki želji in ob odličnem občutku, ki ga nudi tek brez obutve, radi gredo malo prehitro. Tipične poškodbe bosonogcev so bolečine in vnetja v mečih, kakšna nategnjena ahilova tetiva ali boleča nart. Ob resnem pretiravanju se lahko zgodi tudi stresni zlom nartnice. Morda najmanj škodljivi so žulji na podplatih. Vsem tem tegobam se da preprosto izogniti, če poslušaš svoje noge in telo ter iz dneva v dan napreduješ počasi, z veliko prostih dni vmes, da se mišice in vezi prilagodijo.«
Bosi tek poteka brez obuval ali v minimalistični obutvi (Foto: Mitja Štern)
Moški.si: Kaj uporabljate za nego utrujenih stopal po teku?
Marko Roblek: »Najboljša je kopel, ne pretopla pa kakšna krtača, da si na hitro zdrgnem umazanijo s podplatov. Drugega ni potrebno; bosi tek ni mučenje stopal, ampak že samo po sebi najboljša masaža, kar jih obstaja.«
Moški.si: Laik bi pomislil, da je tek z boso nogo veliko bolj utrujajoč in naporen za stopalo in sklepe kot pa tek s športnim obuvalom. To drži?
Marko Roblek: »Ravno nasprotno! Predstavljajte si, ko ste kdaj bosi in se morate sprehoditi po kakem grobem asfaltu ali celo makadamu. Kako previdno in nežno stopate! Bosi tek je za tekača, ko ga osvoji, najbolj naraven, lahkoten in do stopala in sklepov nežen način teka. Ravno zaradi občutkov in nezaščitene noge (in nekaj prvinskega strahu) se vsak bosi tekač z načinom teka zaščiti pred bolečinami in poškodbami. V športni obutvi, ki nudi ravno toliko zaščite, da ni neposredne bolečine, pa tega naravnega instrumenta ni, zato se forma hitro skvari, prevelike sile povzročajo bolečine itd…«
Moški.si: Kaj pa priprave? So pred bosim tekom potrebne kake posebne priprave, drugačne od priprav na tek s športno obutvijo?
Marko Roblek: »Niti ne. Važno je, da tekač presodi, kakšne so razmere in podlaga za tek in se temu prilagodi v smislu hitrosti teka. Pametno je vsak tek začeti počasi, vsaj nekaj minut za ogrevanje in prilagodite na vremenske razmere in podlago. Odlična vaja je tudi nekajminutni tek na mestu, ki telo uvede v pravi ritem za tek. V kolikor vreme ne dopušča bosega teka (je premraz, prevroč asfalt, izjemno zahtevna podlaga) se je namesto tega bolje odločiti za tek v minimalistični obutvi, ki še najbolje simulira prednosi bosega teka.«
Nekateri so pretekli 2,5 km, drugi 5 km, najdaljši tek pa je bil na 7,5 km (Foto: Mitja Štern)
“Poskusite, nič nimate za izgubiti!”
Moški.si: Je po vašem mnenju velik odziv na Bosi Tek odraz, da imamo Slovenci radi šport ali da imamo radi malce drugačne in zanimive nove izzive?
Marko Roblek: »Bosi in minimalistični tek sta prevdvsem na zahodu v zadnjih nekaj letih dobila ogromen zagon. Tam je že skoraj modno, da naokrog tekaš bos. Nekaj tega trenda je pljusknilo tudi v Slovenijo, še posebej po lanskem prevodu uspešnice Rojeni za tek. A Slovenci so, kar se tega tiče, precej bolj nezaupljivi. Za bosi tek se odločajo predvsem tisti, ki v tem vidijo prednosti, ki želijo izboljšati svojo tekaško tehniko in spet najti užitek pri teku. Zgledi pa vlečejo in posebej dogodki, kot je Slovenski Bosi Tek enkrat letno pripelje veliko število tekačev, ki zaradi družbe z veseljem sezujejo čevlje in poskusijo tudi bosi izziv. Skoraj brez izjeme je vsem, ki poskusijo všeč in dober glas se tudi tako širi.«
Moški.si: Pa gre pri bosem teku res prvenstveno za nepozabno doživetje, ki nudi užitek kot ga tek v obuvalih ne, ali gre vselej zgolj za modno muho, trend in tržno nišo?
Marko Roblek: »Predvsem je naravni način gibanja, ki sega milijone let v zgodovino. Evolucija nas je naredila tekače, in to bose tekače. Športna obuvala z blaženjem in dvignjeno peto obstajajo borih 30, 40 let in to je v kontekstu zgodovine zanemarljiv čas. Z bosim tekom ne izumljamo nič novega, le obujamo tisto, kar smo nekoč že znali. Kar je naravno, je tudi užitek. To lahko potrdi vsak bosi tekač, ki teka ne dojema kot obveznost, ampak vsakič znova doživetje. Po drugi strani pa minimalistični tek postaja tudi tržna niša za proizvajalce obutve, ki so se iz striktno blaženih copat pomalem vsi preusmerili tudi v linije, ki posnemajo bosi tek.«
"Skoraj brez izjeme je vsem, ki poskusijo, všeč..." (Foto: Igor Zonik)
Moški.si: Bi se dalo bosonogi tek primerjati s hojo po žerjavici?
Marko Roblek: »Pri hoji po žerjavici veliko mero odigra podzavest, neobčutenje bolečine in stanje duha med hojo, pri bosem teku pa težimo k temu, da uporabljamo čimveč čutov in da vse informacije iz okolice koristno uporabimo pri naslednjem koraku. Če pa že iščemo podobnosti, pa lahko rečemo, da mora tako hodec po žerjavici kot bosi tekač ceniti svoje telo in biti nežen do njega. Osebno hoje po žerjavici še nisem poskusil, pa me zelo mika, tudi zaradi primerjave občutkov.«
Moški.si: Bosega teka se verjetno ne gre lotiti čez noč… Kako naj se ga lotijo začetniki?
Marko Roblek: »Postopnost in zmernost naj bosta glavni vodili! Vsakemu začetniku svetujem, naj začne s hojo. Ko brez posledic lahko bos (ali v minimalni obutvi) hodi vsaj uro ali dve, je pripravljen tudi na prve bose tekaške korake. Ponavadi je to po nekaj tednih uvajanja s hojo. Prvi teki naj bodo kratki, morda kak kilometer, vseskozi pa je treba preverjati, kaj nam sporočajo stopala, meča, ahilove tetive, stegenske mišice. Če boli, smo šli že predaleč, zato odnehamo in se raje sprehodimo do izhodišča. Naslednji tek splaniramo, ko bolečine v mišicah izzvenijo, ko se žulji pocelijo. Vsak tekač, ki se odloča za prve bosonoge korake, naj si vzame vsaj tri mesece, še raje pa pol leta ali več. V začetku naj bos ne teče vel kot enkrat ali dvakrat tedensko, z veliko počitka vmes. Ravno začetno navajanje na bosi tek je idealno tudi za piljenje tekaške tehnike in vaje, ki so s tem povezane.«
"Bosi tekači so posebni, odprti in nekomplicirani ljudje..." (Foto: Igor Zonik)
Moški.si: Kaj počnejo ljubitelji bosega teka pozimi?
Marko Roblek: »Tečejo v minimalistični obutvi (smeh). Dovolj je lahek čevelj z nekaj milimetrov gume na podplatu, pa že ščiti dovolj, da se stopala v mrazu ali snegu ne podhladi.«
Moški.si: Lahko pričakujemo, da bo Bosi Tek postal tradicionalni dogodek?
Marko Roblek: »Seveda, po dveh zelo uspešnih izvedbah je to že postal in tradicijo bomo nadaljevali. Bosi tekači so prav posebni ljudje, odprti in nekomplicirani in srečanje enkrat letno je pravi družabni dogodek.
Moški.si: S katerimi besedami bi naše bralce pozvali, naj izkusijo užitke bosega teka?
Marko Roblek: »Poskusite, nič nimate za izgubiti! Dovolj je, da sezujete čevlje in naredite krog okrog bloka. Prepričan sem, da vam bo všeč. Če boste želeli več informacij, pa se oglasite v Kranju v Športnem centru Maratonc ali na spletni strani www.bositek.si. Bosonogi pozdrav!«
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
