Zgodba Juliana Assangea ali kako osramotiti ZDA, kot še nikoli
Julian Assange je 39-letni novinar, ki že nekaj let dviga valove v aktivističnih vodah, s čimer si je nakopal srd Združenih držav Amerike in še marsikoga drugega. Brazilski in ruski predsednik mu čestitata za pogum in prispevek k demokraciji in svobodi tiska, Bela hiša pa ga označuje za terorista, anarhista in sovražnika. Vseeno pa mnogi Američani na WikiLeaks, projekt pod Assangevim vodstvom, gledajo drugače, kot bi želela njihova vlada.
Julian Assange
Julian Assange pred WikiLeaks
Assange je bil rojen eta 1971 v Queenslandu v Avstraliji, kjer je večino mladih let preživel na Magnetnem otoku, pred mestom Townsville. Ko je bil star eno leto, se je njegova mati Christine poročila z gledališkim režiserjem Brettom Assangeom, po katerem je dobil priimek. Očim je bil dejansko njegov prvi pravi oče, tudi po ločitvi od Julianove mame in njenem novem zakonu. Leta 1982 se je Christine ponovno ločila, ker pa je bila v sporu z zadnjim možem za skrbništvo nad drugim sinom, se je neprestano selila iz kraja v kraj. Julian je tako velikokrat menjal šolo, pogosto pa je bil deležen domačega pouka.
Ko je dopolnil 16 let, se je Julian začel ukvarjati s hekerstvom. Z dvema somišljenikoma je ustanovil hekersko skupino in zapisal pravila hekerske subkulture: ”Ne poškoduj ali ruši računalniških sistemov, v katere vdiraš, ne spreminjaj informacij v teh sistemih in deli informacije, ki jih odkriješ.”
Avstralska policija ga je leta 1991 aretirala zaradi suma 24 primerov vdora v računalniške sisteme, na primer v mrežo Avstralske univerze in telekomunikacijskega podjetja Nortel. Naslednje leto je bil obsojen, a ker je sodnik ugotovil, da pri Julianovih hekerskih podvigih ni bila povzročena nobena škoda in da je to počel iz vedoželjnosti, brez zločinskih namer, mu je naložil le razmeroma majhno denarno kazen. Danes Assangea sicer moti, da ga še vedno označujejo za računalniškega hekerja, vendar pa je na svoje zgodnje podvige ponosen.
Assange, računalniški genij
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil Julian Assange zelo dejaven na področju internetnih tehnologij in razvoja odprto-kodnih računalniških programov. Sodeloval je pri nastanku prvega privatnega internetnega ponudnika v Avstraliji, ustvaril cel kup programov ter napisal knjigo o hekerstvu.
WikiLeaks: www.wikileaks.ch
Julian Assange in WikiLeaks
WikiLeaks je bil ustanovljen leta 2006. V esejih, s katerimi je opredelil filozofijo projekta, je Assange med drugim zapisal, da ”bolj kot je neka organizacija skrivnostna in nepravična, bolj se boji, da bi informacije prišle na dan, saj jih takšno uhajanje informacij naredi ranljive za tiste, ki jih želijo nadomestiti z bolj pravičnimi in odprtimi oblikami vlade.”
Assange je zgolj eden od devetih članov sveta WikiLeaks in njegov predstavnik za stike z javnostmi. Kot ostali, ki delajo za omenjen medij, dela kot neplačan prostovoljec. Na dejstvo, da je WikiLeaks v svojem štiriletnem obstoju objavil več spornih tajnih dokumentov, kot vsi svetovni mediji skupaj, je Assange dejal: ”To ni razlog, da bi bil ponosen in se hvalil z uspehom WikiLeaksa – to ni noben uspeh za nas, je le pokazatelj tega, da nikjer na svetu nimamo svobodnih medijev in da noben medij ne izpolnjuje svojega poslanstva.”
WikiLeaks je bil vpleten v objavo gradiv o mnogih odmevnih aferah, med drugim o izvensodnih usmrtitvah v Keniji, o odlaganju strupenih odpadkov na afriški obali, o spornih internih pravilnikih scientološke cerkve, o postopkih v Gvantanamu in gradiv o kriminalnih delovanjih nekaterih velikih bank.
Objava spornih diplomatskih depeš
28. novembra letos je WikiLeaks začel objavljati sporne diplomatske depeše, ki razkrivajo nekatere škandalozne podrobnosti iz ameriške diplomacije. WikiLeaks ima v lasti 251.000 dokumentov, od katerih je 40 % odstotkov zaupnih, več kot 6 % pa je tajnih.
Spremljajte podrobnosti o vsebini depeš in dogajanju okoli pregona Juliana Assangea in poskusov ZDA, da bi utišali WikiLeaks – v tokratni temi tedna!
Moški.si podpira
boj proti cenzuri interneta, to pa lahko preko Facebooka počnete tudi vi!
boj proti cenzuri interneta, to pa lahko preko Facebookaacebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
