Ženska.si Ženska.si Intimatemedicine Intimatemedicine Hudo.com Hudo.com
Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Domov
  • Aktualno
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Zanimivosti
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
    • Rekreacija
    • Fitnes
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
    • Partnerski odnos
Menu
Lifestyle » Zanimivosti

Predniki nežnih velikanov so bili krvoločni plenilci

A. P.
25 avgusta, 2018 / pred 7 let

Vosasti kiti so nekoč bili plenilci z zobmi, podobnimi levovim

Komentiraj Share / 34 Share Share WhatsApp
NOVICE
* Polje je obvezno

Vosati kiti, oz. njihovi predniki, so po ugotovitvah avstralskih znanstvenikov imeli izredno ostre plenilske zobe, podobne tistim, ki jih imajo levi. Z odkritjem so po njihovih besedah ovrgli teorijo, da so zobje starodavnim kitom služili za filtriranje hrane, enako kot današnjim nežnim velikanom vosi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nežni kiti nekoč krvoločni plenilci

“Ti rezultati so prvi, ki kažejo, da so imeli vosati kiti nekdaj ostre zobe z eno samo nalogo, in sicer za razkosavanje mesa njihovega plena,” je pojasnil kustos paleontologije vretenčarjev muzejev Viktorije Erich Fitzgerald.

Vosi+pri+kitu+grbavcu+%28foto%3AProfimedia%29

Vosi pri kitu grbavcu (foto:Profimedia)

Prejšnje teorije so namreč predvidevale, da so starodavni kiti filtrirali svojo hrano, tako da so s stisnjenimi zobmi oblikovali cik-cak sito, s katerim so ujeli hrano in vodo v usta. Podobno počnejo nekateri tjulnji na Antarktiki. Po tej teoriji so sčasoma skozi evolucijo sito zamenjali vosi, je še poročala AFP.

Največji predstavnik vosastih kitov, sinji kit (znanstveno ime Balaenoptera musculus) je s 30 metri in 160 tonami največja žival na svetu.

Paleontologi organizacije muzejev Viktorije in avstralske univerze Monash pa so ugotovili, da ni tako. Pri preučevanju zob so uporabili 3D skenerje, s katerimi so naredili digitalne modele zob fosilov vosatih kitov, prednikov južnomorskih in sinjih kitov, in današnjih velikanov iz primerov zbirk po svetu. Pri tem pa so ugotovili, da se zobje enih in drugih med seboj razlikujejo.

Kiti z vosi nadomestili izgubljene zobe?

“V nasprotju s prepričanjem mnogih kiti nikoli niso uporabljali svojih zob kot sito, tehniko filtriranja hrane so namreč razvili šele kasneje. Mogoče šele potem, ko so zobe izgubili,” je ob objavi odkritja razložil Fitzgerald.

Poznamo dve večji skupini kitov, in sicer zobate, kot so na primer kiti ubijalci in kit glavač, ki je največji predstavnik te skupine, in vosate. Slednji s pomočjo posebnih vosov filtrirajo plankton in majhne ribe iz oceana, s katerimi se prehranjujejo.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
divje živali, kit, znanstvene zanimivosti
Komentiraj Share / 34 Share Share WhatsApp

Najbolj brano

Kako odstraniti rjo s kovine? Preizkusite preverjene rešitve, ki delujejo

  • Moj dom

Ravnokar objavljeno

Kako odstraniti rjo s kovine? Preizkusite preverjene rešitve, ki delujejo

  • Moj dom

Zakaj je v hladilniku lučka, v zmrzovalniku pa ne? Razlog je presenetljivo preprost…

  • Moj dom

Kdor redno uživa ta sadež, ne potrebuje viagre

  • Moje zdravje

Evolucija športne opreme: Kako so izboljšave opreme spremenile igro

  • Zabava

Teme

avtomobili bejba dneva ekologija hrvaška hudo.si igrice Kitajska koronavirus nogomet nogometaši razgaljene zvezdnice raziskava računalniške igre Rusija seksi bejbe slovenija smešen video smešne fotografije uporabni nasveti vesolje viralni video ZDA znanstvene zanimivosti

Poznate najdaljšo besedo v slovenskem jeziku? Ima kar 25 črk, njen pomen pa poznajo le redki…

  • Zanimivosti

Če želimo razumeti pomen najdaljše slovenske besede, se moramo poglobiti v filozofijo

Koščic od breskev, marelic in sliv ne bi smeli metati v smeti. Zakaj?

  • Zanimivosti

Koščic od sadja nikar ne mečite v smeti, z njimi lahko naredimo nekaj veliko bolj koristnega

Znanstveniki: Našli smo zamenjavo za eno najbolj problematičnih sestavin v živilih!

  • Zanimivosti

Približno polovica vseh pakiranih živil vsebuje palmovo olje, saj je ta izdelek vsestransko uporaben, negova pridelava pa je zelo donosna. A palmovo olje predstavlja visoke stroške za okolje, proizvodnja pa je glavni vzrok za krčenje tropskih gozdov.

Psi se od nas nalezejo odvečnih kilogramov

  • Zanimivosti

Pri ljudeh s prekomerno telesno težo obstaja večja verjetnost, da bodo tudi njihovi psi imeli prekomerno telesno težo. Deloma zato, ker bodo ti štirinožci verjetno deležni več posladkov, kaže zanimiva raziskava, ki so jo opravili na Danskem.

Resnica o veliki noči, ki jo poskuša Cerkev prikriti: Nekoč je bil to praznik seksa!

  • Zanimivosti

Ste se kdaj za veliko noč vprašali, zakaj se Jezusovo vstajenje proslavlja s pisanimi jajci in čokoladnimi zajčki? Odgovor tiči v izvoru tega praznika!

Mislile so, da je striptizer: Poglejte, kako so reagirale vzburjene gostje zabave, ko je prišla policija!

  • Zanimivosti

Vse se je končalo tako, da je preprosto odšel, saj so vsi začeli twerkati okoli njega.

Kaj se zgodi, če mačka pije mineralno vodo

  • Zanimivosti

Mineralna voda je lahko pravi vir zabave za naše mačje prijatelje

Ob zvoku ‘piščalke smrti’ vam bo zaledenela kri (video)

  • Zanimivosti

Prisluhnite zvoku starinskega glasbila Aztekov, ki so ga igrali ob prazniku mrtvih in med vojnami.

Pravi in divji kostanj: Zakaj je eden užiten, drugi pa strupen? Kako ju ločiti?

  • Zanimivosti

Skupna imena “kostanj” in podobna zunanjost obeh dreves lahko včasih zmedejo ljudi, vendar pa je bistvena razlika med užitnostjo pravega kostanja in strupenostjo divjega kostanja. Zato je pomembno, da prepoznamo in ločimo ti dve vrsti dreves ter se zavedamo njihovih različnih lastnosti in uporabe.

Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Aktualno
    • Bedarija dneva
    • Zanimivosti
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Rekreacija
    • Fitnes
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
  • O podjetju
  • Uredništvo Moški.si
  • Oglaševanje
  • Pogoji uporabe strani
  • Nagradne igre
  • O piškotkih
Zapri oglas

Podprite nas in se nam pridružite na Facebooku!

Ne kaži več. Sem se že pridružil/a.

To spletno mesto uporablja piškotke! Razumem Vsak naslednji klik na tej strani pomeni, da soglašate s piškotki.

Ne sprejemam piškotkov.