Revmatizem se pogosto razvije v težko bolezen. Dobro je vedeti, katero obliko imaš, in se temu primerno zdraviti. (foto: kgohealth.wordpress.com/)

Posploševanje o revmi je lahko škodljivo, saj si lahko z ohlapno (samo)diagnozo otežimo zdravljenje. Revmatizem lahko postane težko obolenje, ki onemogoča normalno življenje, tako zaradi bolečin kot zaradi njihovega psihološkega učinka; občutka nemoči, obupa itd.

Kaj je revmatizem?

Skupno vsem tipom oziroma težavam revmatizma je, da povzročajo kronično bolečino in da jih je razmeroma težko zdraviti. Hkrati so zelo pogoste. Večinoma je v ohlapnih definicijah revme govora o artritisu, torej bolečem vnetju sklepov. Tipov revmatizma je v resnici veliko, med drugim artritis (sklepno vnetje), bolečine v hrbtenici, boleči sklepi (artralgije), osteoartritis, revmatična vročica, prizadetost mišičevja, prizadetost živčevja in prizadetost notranjih organov. Kot vidimo, bolezen ni omejena na kosti in sklepe, temveč lahko prizadene tudi druge organe. Vzrok vnetja sklepov ni vedno znan.

Skupina bolezni, ki jim ljudsko rečemo tudi artritis, vključuje bolečine v sklepih, otrdele sklepe, sklepno vnetje in poškodbe sklepov. Povzroča počasno propadanje sklepov do točke, ko je hrustanec lahko popolnoma izrabljen, tako da se kosti neposredno stikata. To pa je izjemno boleče. Če imaš težave z revmatizmom, se ne opiraj na ljudska imena, temveč se pri zdravniku natančno pozanimaj, kakšno obliko bolezni imaš. Le tako jo boš lahko uspešno zdravil.

Kaj povzroča revmatizem?

Čeprav je področje revmatizma dobro raziskano, znanstveniki še vedno niso našli dokončnega odgovora, kaj ga povzroča, tudi, če se omejimo samo na artritis. Ena od domnev je, da vnetje povzroča virus. Za nastanek bolezni sta v zelo veliko primerih kriva neaktiven življenjski slog in nepravilna prehrana, po drugi strani pa lahko tudi preveč športne aktivnosti in psihične obremenitve. Največkrat smo si torej krivi sami.

Revmatični bolniki se pogosto »veselijo« sprememb vremena, ker se takrat njihove težave poslabšajo. Tudi za sam nastanek težav krivijo recimo večkratno prezeblost v mladosti.  V resnici so na spremembe dokazano bolj občutljivi, a spremembe temperature in tlaka v resnici nikoli niso vzrok bolezni. V resnici le vplivajo na bolezen, ki je že prisotna, lahko pa zelo močno poslabšajo stanje.

Kako lajšamo in zdravimo revmatizem?

Protivnetna zdravila so koristna za nadzorovanje in lajšanje bolečine, poleg tega pa s tem, da zmanjšamo vnetje, upočasnimo tudi uničevanje sklepa.

Zdrav življenjski slog z veliko gibanja in ustrezno prehrano pri revmatizmu ni puhlica, ki jo zdravniki prodajajo pacientom. Z upoštevanjem zdravnikovih navodil lahko v veliki meri sami vplivamo na bolezen; težave lahko zelo pogosto v veliki meri odpravimo. Če pa napotke zanemarimo, nam lahko trda prede.

Osebe s preveliko telesno težo so še bolj dovzetne za revmatična obolenja kot osebe s telesno težo v mejah normale, po eni strani zato, ker teža še bolj pritiska na sklepe (predvsem v kolkih in kolenih), po pa drugi zato, ker pogosto jedo neustrezna živila. Zmanjšanje telesne teže že za nekaj kilogramov dokazano blagodejno vpliva na revmatične težave.

Osnovni napotki za prehrano so (vir: revma.net):
– uživanje raznovrstne hrane,
– vzdrževanje pravilne telesne teže,
– uživanje majhne količine maščob, sladkorja, soli in holesterola,
– uživanje sadja, zelenjave in proizvodov iz žitaric,
– izogibanje pitju alkoholnih pijač,
– uživanje hrane, ki vsebuje dovolj vitaminov in mineralov, tudi kalcija.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej