O mobingu oziroma trpinčenju na delovnem mestu govorimo, kadar izvaja posameznik ali skupina psihično nasilje nad drugo osebo, ki jim je enaka po rangu, jo psihično zlorablja ali ponižuje (horizontalni mobing). Kadar izhaja nasilje od osebe z nadrejenega položaja, govorimo o vertikalnem mobingu. Mobing se ponavadi razvije, ker žrtev na nek način izstopa, vendar zaradi razlogov, na katere sama nima vpliva: zaradi svojih posebnosti oziroma drugačnosti (kulturna, socialna ali nacionalna pripadnost, spol, barva kože), zaradi svoje nadpovprečne sposobnosti ali izrednega občutka za pravičnost in poštenost.
Kakšne so posledice mobinga?
Psihično nasilje na delovnem mestu povzroča spremembe na različnih področji osebnosti: motnje koncentracije in spomina, nastop miselnih avtomatizmov, strah pred neuspehom, upadanje delovne samozavesti, občutki izčrpanosti, motnje socialnih odnosov, težnja po neopaznem vedenju, kriza osebnosti (samozavesti), nevroze, depresije, anksioznost, napadi joka in panike, oslabelost imunskega sistema, glavoboli, motnje spanja, vrtoglavice, gastrointestinalne motnje, spolne (upad spolne sle) in prehranjevalne (anoreksija in bulimija) motnje, težave s srcem, spremembe na koži, pospešen srčni utrip, tvorba tumorjev in samomorilsko vedenje (pretirano kajenje, alkoholizem, predajanje drogam, samopoškodovanje, samomor).
Žrtve mobinga, ki se odločijo zaradi nevzdržnega pritiska prostovoljno zamenjati delovno okolje ali niso več sposobne opravljati svojega dela, imajo težave pri iskanju nove zaposlitve. Spoprijeti se morajo z izgubo samozavesti in dosedanje družbene vloge zaposlenega starša in partnerja, izguba službe lahko vpliva na zakon ali zvezo, zaradi zmanjšanih prihodkov pa se žrtev znajde v hudi finančni stiski, ki lahko traja tudi več mesecev ali celo let.
Kako se žrtev odzove na mobing?
Prva reakcija na mobing je samoobtoževenje in je čisto podzavestna. Žrtev razloge za nastalo stanje išče pri sebi in dejansko vidi sebe kot glavnega krivca, čuti močno tesnobo. Prvi fazi sledi osamljenost, osramočenost in nebogljenost, saj žrtev meni, da ji nihče ne more pomagati, pred družino in prijatelji, ki bi ji morebiti lahko pomagali, se zapre vase. V tej drugi fazi žrtev prvič zboli, največkrat postane depresivna. Sledi še tretja in zadnja faza, osebno razvrednotenje. V tej fazi je žrtev povsem obupana, bolezensko stanje se poslabša, saj je žrtev prepričana, da situaciji oziroma rešitvi problema nikakor ni kos.
Kako lahko delodajalec prepreči mobing na delovnem mestu?
Če ni delodajalec tisti, ki izvaja mobing, potem obstajajo ukrepi, kako ga lahko prepreči ali ustavi. Za odpravljanje oziroma preprečevanje mobinga s strani delodajalca mora ta odpraviti oziroma preprečite vzroke za nastanek konfliktov med zaposlenimi, ki so razlog za mobing. Vzroki za nastanek mobinga pa so lahko nesposobnost reševanja konfliktov, slaba organizacija dela (nezasedena delovna mesta, časovna stiska), slabo vodenje (enosmerna komunikacija), osebni motivi (podcenjevanje zaposlenih in njihovega dela), zmanjševanje števila zaposlenih … Zgodnje ukrepanje seveda pomeni boljše možnosti za odpravljanje problema, sicer pa lahko delodajalec z jasnimi navodili, pravilnim upravljanjem s človeškimi viri ter (po potrebi) jasno ločitvijo mobiranega in moberja tudi prepreči ali prekine mobiranje.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej