Avtoportret Uroša Abrama. (FOTO: Uroš Abram)

Uroš Abram (1982) je profesionalni fotograf, avtor številnih razstav doma in po Evropi, pod njegovim mentorstvom so stekle številne fotografske delavnice, kot so novomeška Fotopub delavnica in delavnice v Atelje 2050, deloval pa je tudi kot artdirektor oglaševalske agencije Pan. Svoje fotografsko znanje je ob vsej praksi izpopolnjeval na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, študij pa nadaljeval na izredno priznani Akademij za fotografijo v Pragi. Urošu Abramu smo zastavili številna radovedna vprašanja o tem, kako posneti dobro fotografijo, na kaj moramo biti pozorni pri fotografiranju ljudi in kaj vse moramo upoštevati pri nakupu fotoaparata. Načrpajte se njegovega znanja.

Moški.si: Kaj vse moramo upoštevati, če fotografiramo na močnem soncu? Moramo biti obrnjeni proti, stran od sonca?

Uroš Abram: Za amaterje obstaja pravilo, da fotografiramo s soncem za hrbtom. Na ta način, lepo osvetlimo motiv. Tudi, če je sonce s strani, ne bo kakšnih večjih napak, motiv na fotografiji pa bo bolj kontrasten. Tu moramo upoštevati samo naravo motiva. Če v takšni (kontrastni) svetlobi slikamo dedka, bomo poudarili njegove gube, risbe življenja, če pa v taisti svetlobi fotografiramo dojenčka, tvegamo da le ta postane podoben vesoljčku, zato je bolje če ga slikamo v senci oziroma mehki svetlobi. Če slikamo proti soncu, pa zna biti nerodno, saj lako dobimo le silhueto. V tem primeru bi izkušenejšim fotografom priporočal do osvetlitev z uporabo fleša.

Moški.si: Katere so največje (morda kompozicijske) napake, ki jih delamo pri fotografiranju?

Uroš Abram: Samo vsebinsko postavitev likovnih elementov v kader imenujemo likovna kompozicija. Likovna kompozicija je ena izmed osnovnih elementov, kako bomo fotografijo gledali oziroma videli. Konkretno nam razumevanje kompozicije omogoči predvidevati, kako bo po fotografiji potovalo gledalčevo oko. Tu bi izpostavil pravilo tretjin. To pomeni, da horizont ne postavljamo na sredino, temveč na spodnjo ali zgornjo tretino. Enako velja tudi za umestitev portreta v kader. Izogibajmo se sredini.

Moški.si: So običajno boljše spontane ali “nastavljene” fotografije?

Uroš Abram: Po mojem mnenju ni fotogeničnih in nefotogeničnih ljudi. So le fotografi, ki lahko sprostijo portretiranca pred sabo ali pač ne. Portreti glasbenikov med izvajanjem glasbe ali slikarja med slikanjem so ponavadi uspešni, ker ustvarjalci pač “padejo not” in niso obremenjeni z fotografom, ki skače naokoli. Seveda pa v določenih žanrih ne moremo izvajati istih pristopov. V modni fotografiji je recimo dokaj težko pristopiti s spontano fotografijo, čeprav poznamo poulično modo, ki jo je skoraj nemogoče fotografirati z “nastavljenim” pristopom. Tudi v klasično dokumentarnem smislu se ta pristop ne obnese najbolje.

Moški.si: Na kaj vse moramo biti pozorni, ko fotografiramo ljudi? Je treba vedno ujeti celega človeka? Če ne gre, od kje ga lahko odrežemo?

Uroš Abram: Večino fotografij sestavlja portret. Naj si bo dokumentarna zvrst, moda, avtorska fotografija ali fotografije v naših albumih. Nekega posebnega pravila fotografija ne ponuja. Tu se lahko obrnemo na zgodovino umetnosti (slikarstvo, kiparstvo), kjer poznamo celopostavni portret, doprsni portret ali samo obraz. V fotografskem smislu pa je pomembno, da so na portretu vedno lepo vidne oči. To pomeni, da mora biti ostrina ter lepa osvetlitev na očesu. Če fotografiramo le obraz moramo biti pozorni tudi na izbiro objektiva. Širokokotni objektivi, v skrajnosti fish eye (35 mm – 10 mm) nam bo raztegnil nos ter pomanjšal glavo, v globini pa bo videti, kot da je glava dolga en meter. Zato za tovrstni portret vzamemo objektive med 90 mm in 135 mm, ki ohranijo proporcionalna razmerja.

Moški.si: Kako pomembna je kvaliteta fotoaparata za dober rezultat?

Uroš Abram: Fotografija se porodi v glavi. Če pravilno ujamemo pravi moment, je lahko tudi tehnično slabša fotografija, posneta z recimo mobilnim telefonom, popolnoma zadovoljiva. seveda pa je tu vprašanje namembnosti.

Moški.si: Po čem se odlikuje dober fotograf? Kako prepoznamo kvalitetno fotografijo?

Uroš Abram: Dober fotograf se odlikuje po premišljenosti v fotografiji. Ne le, da je sposoben narediti gledljivo fotografijo, temveč, da je odličen v svojem izboru fotografij. Dobra fotografija pa mora v osnovi zadovoljiti vsaj osnovne tri plasti fotografije. To je tehnično korektnost, logičnost vizualne komunikacije, ter kvalitetne postavitve motiva v kulturno-socialni kontekst.

Moški.si: Ali obstaja kakšno pravilo, v katerem delu dneva je najboljša svetloba za
fotografiranje?

Uroš Abram: Ponavadi fotografi prisegajo na jutranjo ali večerno svetlobo. Prvi razlog je zaradi fizikalnih lastnosti svetlobe, saj je zjutraj in zvečer svetloba z najnižjo barvno temperaturo, pa tudi kot padanja svetlobe na objekt je najbolj eksotičen. Čez dan smo vsi navajeni, da je sonce zgoraj, zjutraj in zvečer pa svetloba pada pod nižjim kotom in zato lepše osvetlijo motiv.

Moški.si: Je pomembno, kam je obrnjen fleš, če slikamo pokončne fotografije?

Uroš Abram: Načeloma ne. Če ga uporabljamo kot doosvetlitev, potem bi predlagal, da ga obrnemo v stran, od koder prihaja ambientalna svetloba.

Moški.si: V katerih primerih je fleš smiselno izključiti?

Uroš Abram: Sam osebno nisem pristaš uporabe “fleša” iz dveh razlogov. Prvi je, da je okoli nas vedno dovolj svetlobe in da je naravna svetloba bistveno bolj karakterna. tako je “fleš” le izgovor za neznanje, drugi razlog pa tiči v vedno isti estetiki ,ki jo “fleš” v temi povzroči. In na ta način težko naredimo drugačno fotografijo. Osebno menim, da je “fleš” namenjen zgolj k doosvetlitvi motiva.

Moški.si: Kaj vse je še bistveno upoštevati, ko hočemo narediti dobro fotografijo?

Uroš Abram: “Če fotografija ni dovolj dobra, nismo dovolj blizu,” so besede enega od legend fotografskega sveta Roberta Cape, seveda to lahko razumemo v smislu fizične oddaljenosti, lahko pa tudi kot poznavanje teme ki jo fotografiramo. Čakanje na “odločilen moment (deciseve moment)” je tehnika druge legende Henry Cartier Bressona. Sam bi amaterske fotografe pozval , naj poizkusijo med fotografiranjem počepniti, splezati na bližnjo ograjo ali kakorkoli drugače najti kot slikanja, ki ni identičen našem načinu videnja, se pravi iz višine med 150 in 180 centimetrov, kakor ponavadi stoje vidimo. Ali pa, da slikamo eksotično deželo z eksotičnimi motivi, saj “nikoli ne vidimo fotografije, vedno vidimo le motiv” kot pravi Roland Bartes.

"V fotografskem smislu je pomembno, da so na portretu vedno lepo vidne oči. To pomeni, da mora biti ostrina ter lepa osvetlitev na očesu." (FOTO: Uroš Abram)

Moški.si: Ali se lahko tudi s povsem amaterskimi fotoaparati igramo z bluranjem, senčenjem, nastavitvami za slikanje gibajočih se objektov, sončnega zahoda,otrok, rastlin ipd.? Ali pa je morda fotografija še najboljša, če kar vključimo auto funkcijo? Morda amaterji premalo poznamo svoj fotoaprat in možnosti, ki nam jih ponuja?

Uroš Abram: Problem vseh teh nastavitev je, da nikoli ne moremo nazaj na originalno fotografijo. Če vse poslikamo v običajnih nastavitvah lahko kasneje, še vedno, z programi za digitalno postprodukcijo (photoshop, light room…), še vedno vse spremenimo v črno-belo ali shepia tonaliteto. Če pa poslikamo v črno-belem programu, nikoli več ne moremo dobiti pravih barv. Isto količino časa bi spoznali vse “postranske” programe in funkcije na fotoaparatu, kot bi porabili, da se naučimo osnov fotografije, kot so čas, zaslonka, iso občutljivost, barvna temperatura itd. Pa vendar bi z znanjem slednjega bistveno bolje obvladovali fotoaparat in fotografijo, kot s posebnimi, že vgrajenimi programi.

Moški.si: Kako lahko fotografijo izboljšamo s sodobnimi programi za obdelavo fotografij?

Uroš Abram: Noben program ne more iz slabe fotografije narediti dobro, lahko jo le malenkost
izboljša na področji kompozicije (z izrezom), barve ter svetlobnih tonov. Lahko jo spremenimo v črno-belo, spremenimo kontraste, bolj vešči lahko odpravijo par mozoljčkov. Lahko pa tudi na hitro zaidemo in relativno dobro fotografijo z pretiravanjem zelo poslabšamo. Dobra obdelava fotografij je taka, da jo gledalec ne začuti.

Moški.si: Kako izbrati pravi fotoaparat? Ali obstaja kakšna spodnja cenovna meja, pod katero fotoaparata ni smiselno kupovati?

Uroš Abram: Ne (ali obstaja kakšna spodnja meja pod katero mobilnega telefona ni smiselno kupovati?)

Moški.si: Kaj vse moramo preveriti in upoštevati, ko kupujemo fotoaparat? Ali bi lahko podal neke smernice dobrega fotoaparata – kakšen naj bi bil zoom, ločljivost, spomin, ipd.

Uroš Abram: Pri nakupu naj se kupci ne ozirajo na količino pixlov. To je tako, kot da bi avto kupovali na podlagi informacije, koliko ima na števcu. Ni redkost da digitalni fotoaparati izpred parih let naredijo boljše fotografije kot najnovejši, čeprav se razlikujejo za več kot pol ducata milijonov pixlov. Glede na uporabniške izkušnje večina fotografije hrani le še v digitalni obliki, za gledanje na ekranu, le droben promil od poslikanega se da naprintat oz. razvit. Za gledanje na ekranu pa je ločljivost 5 miljonov pixlov več kot preveč. Teleobjektiv je relativno neuporaben. Tehnično rabimo izjemno kratke čase, zato pogosto prihaja do neostrih fotografij, pogosto je svetloba prešibka in zahteva uporabo stojala itd… Bistveno bolj pomembno je, da ima fotoaparat čim širši kot fotografiranja. Pri digitanem fotoaparatu, ki ima zaradi optičnih lastnosti že v osnovi večji kot, je to še bolj pomembno. Digitalni zoom pa je izrez (in s tem pomanjšanje fotografije). To lahko kasneje z orodji za digitalno obdelavo slik elegantneje izvedemo. Poleg zmogljivosti širokokotnega objektiva pa bi predvsem poudaril prednosti visoke občutljivosti (ISO). Na ta način ugotovimo, kako fotoaparat funkcionira v najšibkejših svetlobnih pogojih. V zadnjem času je zanimiva tudi opcija snemanja videa, kar se dostikrat izkaže za dokaj praktično. Predvsem pa je odvisno od uporabnika, za kaj ga želi uporabljati. Sam pogosto ugotovim, da je kompakten fotoaparat, ki ga lahko spravim v žep, velikokrat boljša izbira, kot pa težak nahrbtnik foto opreme.

Moški.si: Prisegaš na digitalne ali klasične fotoaparate? Kaj nam lahko ponudijo eni in kaj drugi?

Uroš Abram: Vsaka od obeh tehnologij ima svoje prednosti in svoje slabosti. Pri analogni fotografiji je strošek fotografiranja višji, kot pri digitalni, kjer ga dejansko ni. Analogna fotografija seveda zahteva tudi več znanja kot digitalna, kar marsikoga odvrne. Pri digitalni fotografiji vidimo rezultate v trenutku, ko jih slikamo, medtem ko je treba pri analogni čakati. Pa vendar – ravno to je tudi prednost analogne. Čakanje in hrepenenje, ki ti ga s tem povzroča, poplača čarovnija v temnici, kjer se na belem listu začne magično risati podoba. In tega zaenkrat še noben program za digitalno postprodukcijo ne omogoča. Razlika je tudi v pristopu, saj pri digitalnem najprej fotografiramo in potem pomislimo, medtem ko moramo pri analognem prej razmišljati in šele potem slikati.

Moški.si: Ali obstajajo neke znamke fotoaparatov, ki močno prednjačijo pred drugimi po
kakovosti?

Uroš Abram: Ne. Predvsem obstajajo različni cenovni razredi.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej