foto:Profimedia
V kartičnem poslovanju je bilo od začetka februarja do 13. marca v povprečju dnevno opravljenih približno 650.000 kartičnih transakcij v vrednosti približno 20 milijonov evrov. Do konca epidemije je povprečje upadlo na približno 474.000 transakcij v vrednosti približno 17 milijonov evrov dnevno, kaže analiza Banke Slovenije o učinkih epidemije na vzorce plačevanja in uporabo gotovine za obdobje od začetka februarja do konca maja.
Gotovina ‘na zalogo’
“Ob razglasitvi epidemije v Sloveniji se je, podobno kot v drugih evropskih državah, izkazalo, da se je povpraševanje po gotovini močno povečalo, in sicer predvsem iz namena denarja kot hranilca vrednosti. Ob razglasitvi so prebivalci hiteli v trgovine, da si zagotovijo dobrine pred zaustavitvijo javnega življenja,” so povzeli v Banki Slovenije.
Od 12. marca do 25. marca je povprečna dnevna neto izdaja gotovine – obseg vse gotovine, izdane v obtok, zmanjšan za obseg vrnjene iz obtoka – znašala 13,14 milijona evrov, v absolutnem znesku 183,97 milijona evrov. “Gre za drugi najvišji dnevni porast neto izdane gotovine po propadu banke Lehman Brothers oktobra 2008, ko je bila dnevna neto izdaja 16,60 milijona evrov. Povprečna dnevna neto izdaja je lani denimo znašala 4,12 milijona evrov,” so navedli.
Tudi aprila in maja je neto izdana gotovina ostala na visoki ravni. Od sredine marca do konca maja je povprečno znašala 8,31 milijona evrov, v absolutnem znesku 673,03 milijona evrov. “Trenda zmanjševanja na predkrizno raven še ni bilo opaziti,” so dodali v centralni banki.
Pred razglasitvijo epidemije je povprečni tedenski znesek dviga na bankomatu znašal 117,41 evra, med 9. marcem in do konca maja se je zvišal na 152,78 evra. “Porast je bilo zaznati predvsem v prvih dneh, kar gre pripisati preventivnemu oz. previdnostnemu ravnanju ljudi,” so menili. Ljudje so se odločali za redkejše obiske bankomatov, to so nadomeščali z višjimi povprečnimi zneski dvignjene gotovine.
Kljub temu se je povprečna skupna tedenska vrednost dvigov na bankomatih zmanjšala s 117 milijonov evrov na 103,4 milijona evrov v tednih od 9. marca do konca maja. V drugi polovici maja se je stanje približalo ravnem pred krizo. V Banki Slovenije so ocenili, da so se prebivalci v tem času prebivalci z gotovino v večji meri oskrbeli na bančnih okencih.
V kartičnem poslovanju sta skupno dnevno število in vrednost kartičnih transakcij 12. in 13. marca najprej izredno narasla, po 14. marcu pa opazno upadla. “Razglasitev epidemije in pričakovana omejitev gibanja sta povzročila, da so ljudje iz previdnosti v zadnjih dnevih pred omejitvijo gibanja na zalogo nakupovali več, predvsem hrano in higienske pripomočke,” so povzeli.
Po 13. marcu in v času omejitve gibanja so bili nakupi redkejši, so bili pa v povprečju višjih vrednosti. Povprečna vrednost posamezne transakcije v obdobju pred uvedbo karantene je bila 31 evrov, do konca epidemije je narasla na 35 evrov. Ob koncu aprila se je ob napovedi in rahljanju ukrepov število in vrednost kartičnih transakcij enakomerno povečevala. “To kaže na vračanje obsega kartičnega poslovanja na stanje pred epidemijo,” so zapisali.
Povečanje deleža nakupov prek spleta je bilo opazno po 13. marcu in pred začetkom rahljanja ukrepov v maju. Ta se je po številu transakcij s sedmih odstotkov pred uvedbo karantene povečal na 12 odstotkov do konca epidemije, po vrednosti pa z 12 odstotkov na 16 odstotkov vseh kartičnih transakcij, izvedenih s karticami slovenskih izdajateljev. “Veliki dnevni skoki deleža spletnih transakcij, ki so v določenih dnevih presegli tudi 50 odstotkov, so bili povezani z zaprtjem fizičnih, tudi živilskih, trgovin ob nedeljah in praznikih,” so ugotovili.
Sedaj se po ugotovitvah Banke Slovenije razmerje med kartičnimi plačili na fizičnih prodajnih mestih in kartičnimi plačili za nakupe prek spleta postopno vrača proti razmerju pred razglasitvijo epidemije.
Kako varne so kartice?
Na plačilne navade ljudi so vplivale tudi navedbe, da virus lahko prenaša s stikom z okuženimi površinami, torej tudi z dotikom tipk na POS-terminalih. Zato so v Banki Slovenije podprli idejo, da se za čas trajanja epidemije uvede najvišja dopustna izjema za brezstično plačevanje brez zahteve po vnosu kode PIN do višine 50 evrov za posamezno transakcijo. V Sloveniji, kjer je meja postavljena pri 25 evrih, ponudniki plačilnih storitev sicer soglasja o tem niso dosegli, so povedali v Banki Slovenije.
Kot so še poudarili, je analiza navedb o varnosti plačevanja z gotovino zaradi možnosti prenosa virusa prek bankovcev in kovancev, ki jih je v sodelovanju z evropskimi laboratoriji opravila Evropska centralna banka, pokazala, da uporaba evrskih bankovcev ne pomeni večjega tveganja za prenos okužbe z novim koronavirusom. Rezultati so pokazali, da je ta precej bolj obstojen na površinah iz nerjavečega jekla, kot so kljuke, kot na bombažnih evrskih bankovcih. Ob tem se virus precej težje prenaša s poroznih bombažnih površin, kot so evrski bankovci, kot preko gladkih, na primer plastičnih površin.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
