Prizor iz prihodnosti? (foto:Profimedia)
Človeška aktivnost danes sega na več kot 70 odstotkov vseh zemljišč, ki jih ne pokriva led. Kmetijstvo porablja 70 odstotkov vse sladke vode na planetu, podatke poročila povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Izguba rodovitnih površin, segrevanje in lakota
Temperatura zraka nad zemljo se je od predindustrijske dobe že zvišala za 1,5 stopinje Celzija. To je dvakrat toliko, kot se je dvignila globalna povprečna temperatura, ki vključuje tudi zrak nad oceani.
Človeška aktivnost širi puščave, pri čemer se območje zemlje s sušami vsako leto razširi za odstotek. Zemljišča z zemljo, vegetacijo in sposobnostjo odbijanja Sončeve toplote so v desetletju do leta 2016 vsrkala 29 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida, ki jih je povzročil človek. Ob zviševanju temperature pa se krepijo skrbi, da se bo Zemljina sposobnost vsrkavanja izpustov zmanjševala.
Živinoreja eden največjih onesnaževalcev
Na drugi strani so zemljišča vir toplogrednih plinov, in sicer prek kmetijstva, gozdarstva in drugih aktivnosti, ki skupaj predstavljajo 23 odstotkov vseh s strani človeka povzročenih izpustov.
foto:Profimedia
Odpovejmo se mesu za prihodnost naših otrok
Poročilo med drugim izpostavlja velik pomen, ki ga ima na podnebne spremembe način prehranjevanja. Sprememba v smeri prehrane, ki temelji na rastlinskih virih, bi lahko pomagala nasloviti podnebne spremembe. Če bi posamezniki zmanjšali uživanje mesa, bi lahko nahranili več ljudi z rabo manjše površine zemljišč, so ocenili strokovnjaki.
Strokovnjaki, ki so danes v Ženevi predstavljali poročilo javnosti na novinarski konferenci, so sicer opozorili, da njihovo delo ni predpisovanje diet. Njihovo poslanstvo je zagotoviti strokovne podlage za odločitve politikov in posameznikov. Vprašanje prehrane pa mora nasloviti vsak sam, so dodali.
IPCC je pozval tudi k prizadevanjem za zmanjševanje količin zavržene hrane, ki po ocenah prispeva najmanj osem odstotkov toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek. V bolj trajnostni način upravljanja z zemljišči bi morali pritegniti lokalne kmete, skupnosti in domorodne skupine. Tako bi med drugim lahko povečali sposobnost Zemljinega vsrkavanja toplogrednih plinov.
Pri pripravi poročila je sodelovalo več kot 100 znanstvenikov in strokovnjakov, ki so se pri svojem delu oprli na več tisoč serij podatkov in opravljenih raziskav. Poročilo je nastajalo več kot dve leti. Sledi posebnemu poročilu IPCC, ki je raziskovalo poti do omejitve dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija in je bilo objavljeno oktobra lani. Septembra bo sledilo še posebno poročilo o oceanih ter kriosferi ter njuni vlogi pri naslavljanju problema podnebnih sprememb.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
