Modri peleti, ki jih v vrtnarskih trgovinah kupimo kot naravno sredstvo proti polžem, so zelo priljubljeni med vrtnarji in vrtičkarji, saj za razliko od klasičnih strupenih vab ne predstavljajo tveganja za radovedne otroke, hišne ljubljenčke in divje živali. Sestavljeni so iz snovi, ki se ji polži ne morejo upreti (večinoma gre za pšenični gluten) in kemikalije, ki ustavi polžev metabolizem (ponavadi železov sulfat, ki se sicer uporablja kot gnojilo za rože).
Pravilna uporaba modrih peletov proti polžem
foto:Profimedia
A če sredstvo uporabljamo v skladu z navodili, morda ne bomo dosegli pravega učinka. Na škatli namreč ponavadi piše, da moramo pelete enakomerno raztrositi po gredi. Ko se bodo navlekli vlage iz prsti oz. od padavin ali zalivanja, bodo nabreknili in postali mamljiva vaba za sluzaste škodljivce, ki jih bodo pridno pozobali, se zavlekli v skrivališče in poginili. Takšen scenarij obljublja proizvajalec, a praksa pravi drugače.
Če sredstvo namreč enakomerno potrosimo denimo med sveže posajenimi sadikami solate, se bo zgodilo, da bo dišeča vaba skupaj z mladimi sočnimi sadikami na gredo od daleč pritegnila polže, ki bodo najprej pohrustali modre vabe – ko jih zmanjka, pa še sadike solate! En sam polž lahko namreč požre ogromno količino peletov, preden sit zaspi in umre. Ko je prvi polž pojedel vse vabe okoli sadik, bo ostalih 50, ki mu bodo sledili pač požrli solato.
Prvih nekaj polžev po 'počistilo' pelete, ki smo jim jih nastavili. Po njihovih sluzastih sledeh pa bodo prišli novi, ki si bodo privoščili sadiko zelja (foto:Profimedia)
Druga pomanjkljivost upoštevanja navodil za uporabo sredstva proti polžem pa je ta, da modri peleti ne dišijo le polžem, temveč tudi deževnikom. Na deževen dan, ko želimo s trosenjem sredstva po vrtu preprečiti katastrofo, ki ji za sabo pustijo lačni sluzavci v mokrem vremenu, so namreč zelo aktivni tudi črvi, ki lahko vabe ‘pospravijo’, še preden do njih pridejo polži, ki so jim namenjene. Glede na obljube proizvajalcev vabe sicer naj ne bi bile škodljive za druge organizme, tako da me za črve v tem primeru ne skrbi, je pa takšna raba modrih peletov potratna. Če z njim hranimo črve lahko stroški za sredstvo proti polžem hitro presežejo razumno vrednost, poleg tega pa ne dosegajo svojega namena, če jih poje napačna žival.
Kako torej pravilno uporabljati modre pelete proti polžem
Najbolj učinkovita je po mojih izkušnjah kombinacija dveh ukrepov; modre pelete natrosimo na pokrovček od kozarca za vlaganje in z dodatkom vode ustvarimo vabo, ki polže zvabi stran od solate ali rož. Najbolje je, da jo postavimo v senčen kotiček ob robu grede, nikar na njej. Sadike in gredo pa naredimo za polže manj privlačno tako, da prst zastiramo s kavnimi usedlinami, ki jih pridno zbiramo, sadike pa škropimo s pripravkom iz česna, ki je poleg kave v pršilki najboljše odganjalo za polže. Po dežju in po zalivanju moramo sadike seveda ponovno poškropiti.
Če pelete proti polžem natrosimo na pokrovček, jih deževniki ne bodo mogli pojesti (foto:Profimedia)
Še recept za česnovo škropivo: v blender nalijemo liter vode in dodamo na grobo narezano glavico česna. Zmiksamo in pustimo stati vsaj deset minut, da se iz česna izloči alicin, ki polžem (in tudi listnim ušem!) grozno smrdi. Nato tekočino precedimo in z njo napolnimo pršilko. Škropimo solato in druge rastline, ki jih napadajo polži, kot so hoste, dalije, fižol, zelje, … Tako bomo zmanjšali njihovo privlačnost za polže, ki se bodo raje odpravili na ‘usodno pojedino’, ki smo jim jo pripravili v bližini.
S česnovim škropivom lahko polže odvrnemo od rastlin, ki jim sicer dišijo. Enak učinek ima tudi močna kava, ki jo pršimo na enak način (foto:Profimedia)
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
