Ženska.si Ženska.si Intimatemedicine Intimatemedicine Hudo.com Hudo.com
Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Domov
  • Aktualno
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Zanimivosti
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
    • Rekreacija
    • Fitnes
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
    • Partnerski odnos
Menu
Lifestyle » Potovanja

To je pravi razlog, zakaj na Islandiji ni gozdov

A. P. / STA
julij 23, 2021 / 12 mesecev ago

Islandija si z vsemi močmi prizadeva obnoviti gozdove in se s tem vrniti v čas, preden so jo pred dolgimi stoletji zavzeli Vikingi in posekali vse, kar jim je prišlo pod roke. Država, ki danes velja za eno izmed najmanj gozdnatih v Evropi, je bila nekdaj bogata z drevjem. Več kot četrtino otoka so pokrivali gozdovi, predvsem brezovi.

Komentiraj Share Share Share WhatsApp
NOVICE
* Polje je obvezno
foto%3AProfimedia

foto:Profimedia

Na otoku je danes gozdov tako malo, drevesa pa so večinoma tako mlada, da se številni Islandci šalijo, da mora tisti, ki se izgubi v gozdu, samo vstati, pa bo znova našel pot, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Islandija je ‘gola’ šele zadnjih 1000 let

A vedno ni bilo tako. Ko so Vikingi proti koncu devetega stoletja pripluli z Norveške in zasedli neposeljeni otok globoko v severnem Atlantiku, je bil ta bogat z drevjem, večinoma brezami. A v samo stoletju so naseljenci posekali 97 odstotkov gozdov, saj so potrebovali gradbeni material in pašnike.

Islandija+ni+%27gola%27+zaradi+mrzle+severne+lege+-+krivi+so+Vikingi+%28foto%3AProfimedia%29

Islandija ni 'gola' zaradi mrzle severne lege - krivi so Vikingi (foto:Profimedia)

Glede na poročilo, ki ga je leta 2015 objavila Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), le 0,5 odstotka površine Islandije danes pokrivajo gozdovi. Ker na otoku vladajo ostre vremenske razmere in delujoči vulkani, ki vedno znova zemljo prekrijejo z lavo in pepelom, pa je pogozdovanje težavno.

Zaradi odsotnosti dreves tudi ni rastlinja, ki bi preprečilo erozijo zemlje in shranjevalo vodo, kar vodi v obsežno dezertifikacijo oz. širjenje puščave – pa čeprav gre za območje globoko na severu.

Na Islandiji so začeli napore v pogozdovanje vlagati v 50. letih minulega stoletja, še posebej od 90. let dalje pa so ta obrodila sadove in pripomogla k temu, da je kamnita pokrajina znova pridobila nekaj zelenja. In Islandci prizadevanja nadaljujejo tudi danes.

Oblasti so tako na primer službi za gozdove poverile nalogo, da okoli 6000 hektarjev veliko območje na jugozahodu države, kjer bazalt in črni pesek ustvarjata lunarno pokrajino, spremeni v gozd. Kot je povedal vodja projekta Hreinn Oskarsson, gre za primer ene najhujših erozij prsti na Islandiji.

Pri zahtevani nalogi si pomagajo z borovci in smrekami sitkami. Gre za dve vrsti iglavcev iz Severne Amerike, z zasaditvijo pa bodo skušali bližnje mesto Thorlakshofn zavarovati pred ponavljajočimi se peščenimi nevihtami.

Edina domača vrsta dreves na Islandiji je sicer breza, a kot je povedal namestnik direktorja službe za gozdove Adalsteinn Sigurgeirsson, je to drevo problematično, “saj ni produktivna vrsta”. Po njegovih besedah na otoku potrebujejo večjo raznolikost, zaradi skladiščenja ogljikovega dioksida ali proizvodnjo lesa na primer.

Na Islandiji imajo danes več deset drevesnic, v katerih gojijo mlada drevesa. V kraju Kvista okoli 100 kilometrov od Reykjavika tako vsako leto vzgojijo 900.000 borov in topolov – ki so jih izvorno uvozili z Aljaske.

Mlada drevesa tri mesece gojijo v zaprtih prostorih, šele nato jih presadijo na prosto. Ker pa je islandska zemlja revna z dušikom, drevesa rastejo le počasi – povprečna hitrost rasti je le okoli desetine tiste v amazonskem pragozdu.

Islandska vlada je v podnebnem akcijskem načrtu, objavljenem septembra 2018, na prvo mesto postavilo pogozdovanje. Pri tem pa je paradoksalno, da ravno podnebne spremembe pomagajo pri rasti dreves.

“Rast gozdov so večinoma omejevale nizke temperature, predvsem hladna poletja, sedaj pa ugotavljamo, da se to zaradi podnebnih sprememb spreminja,” je komentiral Sigurgeirsson.

Na Islandiji so od leta 2015 dalje posadili štiri milijone dreves, kar je enako okoli 1000 hektarjem. To je sicer le kapljica v morje v primerjavi s šest do sedem milijonov hektarjev gozdov, kolikor so jih v enakem obdobju posadili na Kitajskem, piše AFP.

Facebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
ekologija, islandija, zgodovinske zanimivosti
Komentiraj Share Share Share WhatsApp

Najbolj brano

Preveri, ali kažeš simptome izgorelosti

  • Moje zdravje

5 vaj za izboljšanje možganov

  • Psihologija

Po njeni govorici telesa prepoznaj, ali te ženska zapeljuje!

  • Partnerski odnos

Jože Plečnik je hotel porušiti ljubljanski grad, da bi tam postavil tole…

  • Huda arhitektura

Ravnokar objavljeno

Goran Dragić se je v Stockholmu poslovil z zmago in rekordom

  • Košarka

Tom Cruise pri 60-ih dosegel najboljši finančni uspeh v svoji štiridesetletni karieri

  • Film

Svetovno pomanjkanje čipov bi lahko trajalo še dve leti

  • Mobilnost

Jože Plečnik je hotel porušiti ljubljanski grad, da bi tam postavil tole…

  • Huda arhitektura

Teme

avtomobili bejba dneva ekologija hrvaška hudo.si igrice koronavirus nogomet nogometaši razgaljene zvezdnice raziskava računalniške igre Rusija seksi bejbe slovenija smešen video smešne fotografije smešne živali uporabni nasveti vesolje viralni video ZDA znanstvene zanimivosti

Uničenje, ki ga povzroča naša lakota po palmovem olju

  • Potovanja

Palmovo olje zmanjšuje raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst v Maleziji in Indoneziji, ogroža pa tudi pragozdove v osrednji Afriki in Latinski Ameriki, so posvarili v Mednarodni zvezi za ohranitev narave (IUCN). Rešitev tega problema sicer ni enostavna.

Število snežnih dni v Alpah se dramatično zmanjšuje

  • Potovanja

Število dni s snežno odejo v Alpah bi se lahko ob visokih ravneh emisij toplogrednih plinov do konca stoletja prepolovilo, v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Hydrology and Earth Sciences, ugotavlja European Climate Foundation. Brez ukrepanja bo izguba snega še posebej huda v Italiji, Sloveniji in v nekaterih delih Francije.

To so najbolj nevarne živali v Jadranskem morju

  • Potovanja

Jadransko morje sicer ni posebej nevarno, a vseeno se v njem nahaja nekaj živali, ki ti lahko pošteno pokvarijo dopust.

Na ogled mumije, ki so 2.000 let starejše od egipčanskih

  • Potovanja

Medtem ko za najstarejše egipčanske mumije velja, da so nastale približno 3000 let pred našim štetjem, v Čilu najstarejši primeri umetne mumifikacije segajo približno 5050 pred naših štetjem. Čilske mumije ljudstva Chinchorro so trenutno ločeno razstavljene na dveh lokacijah v provinci Arica, kjer sicer načrtujejo postavitev novega muzeja zanje.

V Zadar priplula največja križarka v zgodovini

  • Potovanja

V zadrsko pristanišče Gaženica je v ponedeljek priplula največja križarka v zgodovini te luke. Ladja je dolga 333,33 metra in široka 38 metrov, so na svoji spletni strani zapisali v Luki Zadar. Po njihovih podatkih je letos v pristanišče že priplulo več križark kot v celotnem lanskem letu.

Kanada bo odslej lahko preganjala zločine tudi na Luni

  • Potovanja

Kanadski zakonodajalci so v četrtek sprejeli spremembo kazenskega zakonika, ki omogoča pregon kaznivih dejanj, ki jih kanadski astronavti storijo na Luni. Obravnavali jih bodo enako kot kazniva dejanja, storjena v Kanadi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Avstralija je koale končno tudi uradno razglasila za ogroženo vrsto

  • Potovanja

Avstralija je koale, ki živijo vzdolž večjega dela njene vzhodne obale, danes tudi uradno razglasila za ogrožene. S tem želijo oblasti zagotoviti večjo zaščito tem ljubkim vrečarjem, ki so avstralski nacionalni simbol, a se njihovo število zaradi gozdnih požarov, krčenja naravnega habitata in bolezni drastično zmanjšuje.

V Sibiriji poleti izmerili rekordnih 38 stopinj Celzija

  • Potovanja

Na Arktiki so lani 20. junija zabeležili 38 stopinj Celzija. Da je to rekordna temperatura za regijo v arktičnem krogu, je danes potrdila tudi Svetovna meteorološka organizacija (WMO).

Slovenija je 4. najboljša država na svetu za priseljevanje

  • Potovanja

Nova študija je razkrila, da je Slovenija četrta najboljša država na svetu za življenje izseljencev.

Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Aktualno
    • Bedarija dneva
    • Zanimivosti
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Rekreacija
    • Fitnes
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
  • O podjetju
  • Uredništvo Moški.si
  • Oglaševanje
  • Pogoji uporabe strani
  • Nagradne igre
  • O piškotkih
Zapri oglas

Podprite nas in se nam pridružite na Facebooku!

Ne kaži več. Sem se že pridružil/a.

To spletno mesto uporablja piškotke! Razumem Vsak naslednji klik na tej strani pomeni, da soglašate s piškotki.

Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1) s 15.6.2013 prinaša nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih v računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

I.R.V. d.o.o. deluje v skladu s predpisi in politiko IAB Europe Transparency & Consent Framework. Uporablja platformo za upravljanje soglasij (Consent Management Platform) z identifikacijsko številko 28.

Kaj so piškotki?

Piškotek je majhna datoteka, ki običajno vsebuje zaporedje črk in številk in se shrani v uporabnikov računalnik ali drugo napravo, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatke o piškotkih, ki jih je shranila v uporabnikov računalnik, in uporabnika tudi prepoznala. Shranjevanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika oz. uporabnika – ta lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči.

Zakaj so piškotki potrebni?

Piškotki so temeljnega pomena za zagotavljanje uporabniku prijaznih spletnih storitev.
Interakcija med spletnim uporabnikom in spletnim mestom je s pomočjo piškotkov hitrejša in preprostejša. Z njihovo pomočjo si spletno mesto zapomni posameznikove preference in
izkušnje, s tem je prihranjen čas, brskanje po spletnih mestih pa bolj učinkovito in prijazno.

Katere piškotke uporablja stran Ženska.si?

Spremljanje obiska

Stran Ženska.si (zenska.hudo.com) izvaja tehnični del meritve MOSS. Ti piškotki se smejo nastaviti brez privolitve obiskovalca.

Piškotek DomenaTrajanjePodjetjeNamen
DM_SitId*moski.hudo.comdo 31.12.2018Ipsosspletna raziskava MOSS
DotMetrics.*dotmetrics.netdo 31.12.2018Ipsosspletna raziskava MOSS

Google Analytics – osnovni piškotek za sledenje obiska (_ga) nastavimo pred privolitvijo obiskovalca.

Piškotek DomenaTrajanjePodjetjeNamen
_gahudo.com2 letiGooglesledenje obiska

Piškotki spletnih storitev

Družabna omrežja in druge spletne storitve, ki jih uporabljamo na strani (npr. v članek vstavljeni YouTube video), za svoje delovanje potrebujejo piškotke. Na straneh hudo.com lahko nastopajo piškotki teh spletnih storitev:

Piškotek DomeneTrajanjePodjetjeNamen
cx_idcontentexchange.me2 letiIRVZajem in obdelava podatkov za tržne raziskave, oglaševanje
in izboljšanje uporabniške izkušnje na spletu. Preberi več: https://si.contentexchange.me/page/splosni-pogoji
*youtube.com, ytimg.comrazličnoYouTube delovanje storitve
*facebook.comrazličnoFacebook delovanje storitve
* twitter.comrazličnoTwitter delovanje storitve
*pinterest.comrazličnoPinterest delovanje storitve
*instagram.comrazličnoInstagram delovanje storitve

Piškotki najpogostejših oglaševalskih storitev

Oglaševalski piškoti se uporabljajo za običajno serviranje reklam in napredno oglaševanje.
Namen vseh teh pikotkov je delovanje oglaševalske mreže, ki lahko vključuje tudi ciljano oglaševanje.

PiškotekDomenaTrajanjePodjetje
_gat_ga_*hudo.com10 minGoogle / napredno oglaševanje
OAID, OA*, _OA*ox.irv.sirazličnoIRV d.o.o
OAID, OA*, _OA*ox.vsn.sirazličnoVSN d.o.o.
*adform.net, adfromdsp.netrazličnoAdform
*criteo.comrazličnoCriteo
*smartadserver.comrazličnoSmartAdserver
*casalmedia.comrazličnoCasal Media
*doubleclick.netrazličnoGoogle/Doubleclick
*pubmatic.comrazličnoPubmatic
*rubiconproject.comrazličnoRubicon
*adnxs.comrazličnoApp Nexus

Poleg teh piškotkov lahko na strani nastopajo tudi drugi oglaševalski piškotki, kar je posledica uporabe oglaševalskih mrež, ki lahko prikažejo tudi oglase iz trenutno neznanega vira.

Funkcije naprednega oglaševanja za trenutni brskalnik lahko izklopite ali vklopite na strani http://www.youronlinechoices.com/sl/your-ad-choices.

Onemogočenje piškotkov

Vi lahko sami odločite, ali boste dovolili shranjevanje piškotkov v vašo napravo. Nastavitve za piškotke
lahko nadzirate in spreminjate v vašem spletnem brskalniku.

Za informacije o nastavitvah za piškotke izberite spletni brskalnik, ki ga uporabljate.
Chrome
Firefox
Internet Explorer 9
Internet Explorer 7 in 8
Opera (stran v angleškem jeziku)
Safari (stran v angleškem jeziku)

Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.

Ne sprejemam piškotkov.