Profimedia
Teleskop James Webb bodo iz vesoljskega centra v Kourouju v Francoski Gvajani izstrelili predvidoma na božični dan, v soboto med 13.20 in 13.52 po srednjeevropskem času, v vesolje pa ga bo ponesla raketa Ariane 5, ki jo upravlja francoski Arianespace.
Izstrelitev večkrat preložena
Po izstrelitvi bodo znanstveniki morali počakati še približno šest mesecev, da bo vesoljski teleskop razgrnil sončne ščite in glavno ogledalo, umeril svoje instrumente, se ohladil in dosegel cilj, ki je od Zemlje oddaljen skoraj 1,5 milijona kilometrov. To je skoraj štirikratna razdalja med Zemljo in Luno. Teleskop Hubble za primerjavo okoli Zemlje kroži na višini približno 550 kilometrov. V nasprotju s svojim predhodnikom bo teleskop Webb krožil okoli Sonca, sočasno z Zemljo.
Osrednji del teleskopa je njegovo ogromno primarno ogledalo, široko 6,5 metra in sestavljeno iz 18 manjših šesterokotnih ogledal. Izdelana so iz berilija, prevlečenega z zlatom, in optimizirana za odboj infrardeče svetlobe iz daljnih koncev vesolja. Del teleskopa so tudi posebni instrumenti, ki se bodo uporabljali za dva osnovna namena – fotografiranje nebesnih teles in spektroskopijo oz. razčlenitev svetlobe na ločene valovne dolžine za preučevanje fizikalnih in kemijskih lastnosti snovi v vesolju.
Profimedia
Ogledalo in instrumenti so zaščiteni s petslojnim ščitom pred soncem, ki se polno razprt razteza do velikosti teniškega igrišča. Njegove membrane so sestavljene iz posebnega materiala, imenovanega kapton, ki je znan po visoki toplotni odpornosti in stabilnosti v širokem temperaturnem razponu. Sončna stran ščita se bo namreč segrela vse do 110 stopinj Celzija, senčna stran pa bi lahko dosegla do minus 223 stopinj Celzija.
S pomočjo naprednih instrumentov bo vesoljski teleskop James Webb na svoji zgodovinski misiji preučeval nastanek vesolja vse do 200 milijonov let po velikem poku pred 13,8 milijarde let, kar je za 300 milijonov let več kot njegov predhodnik Hubble. Raziskovalci upajo, da bodo s pomočjo novega teleskopa odkrili čim več informacij o rojstvu in razvoju prvih galaksij in zvezd.
Njegov drugi glavni cilj je odkrivanje in raziskovanje eksoplanetov – planetov zunaj Osončja -, pri tem pa bo preučeval pogoje v atmosferi in morebitne sledi življenja. S svojimi instrumenti bo poskušal odkriti elemente, kot so vodik, ogljikov dioksid in metan, ki bi lahko nakazovali na obstoj življenja.
Načrtovana so tudi natančnejša opazovanja v našem sončnem sistemu, med drugim Marsa in Evrope, Jupitrove ledene lune.
Največji in najmočnejši teleskop, kadarkoli zgrajen, je sicer poimenovan po Jamesu E. Webbu, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vodil takrat novonastalo vesoljsko agencijo Nasa. Pod njegovim vodstvom se je agencija lotila enega najbolj impresivnih projektov v zgodovini, projekta Apollo, katerega vrhunec je bil prvi človeški pristanek na Luni leta 1969.
Projekt teleskopa James Webb, katerega začetki segajo v daljno leto 1989, je potekal pod vodstvom Nase, Evropske vesoljske agencije (ESA) in kanadske vesoljske agencije (CSA). Pri njem je sodelovalo na tisoče znanstvenikov, inženirjev in drugih raziskovalcev iz 14 držav.
Gradnja teleskopa se je v ZDA začela leta 2004 in potekala vse do letos, ko so ga končno prepeljali na izstrelišče v Francoski Gvajani. Teleskop naj bi sicer po izvirnih načrtih v vesolje poletel že leta 2007, vendar so gradnjo zaznamovale številne težave in preložitve izstrelitev. Zaradi težav pri gradnji se je predvidena vrednost projekta skozi leta povečala za trikrat na skoraj devet milijard evrov.
Do večjega zamika je zaradi pandemije covida-19 nazadnje prišlo marca letos. Izstrelitev je bila preložena na 18. december, vendar je v zadnjem trenutku prišlo do novih težav, zaradi česar so sledili krajši zamiki. Najprej je prišlo do nenadne sprostitve zadrževalnega elementa, s katerim je teleskop pritrjen na zgornji del rakete, zaradi česar se je teleskop nepričakovano zatresel. Nato so odkrili še komunikacijske težave med teleskopom in nadzornim sistemom v raketi Ariane 5, ki pa naj bi jih znanstveniki že odpravili.
V torek zvečer so na novinarski konferenci pred izstrelitvijo odgovorni potrdili uspešnost zadnjih testov in preverjanj sistemov. Kot kaže, je teleskop po desetletjih razvoja končno pripravljen na polet v vesolje, človeštvo pa korak bližje k odgovoru na vprašanje, ali je Zemlja edinstvena ali pa vendarle obstajajo podobni planeti. Sedaj čakajo le še vreme, saj so zaradi neugodnih vremenskih napovedi izstrelitev zopet preložili vsaj za en dan, na 25. december.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
