foto:Thinkstock
Vdor v spletne račune in zlonamerna programska oprema, ki omogoča krajo gesel in zaupnih informacij, sta grožnji, ki povzročata največjo zaskrbljenost evropskih anketirancev (oboje 68 odstotkov). Na tretje mesto so se uvrstile finančne kraje, saj 58 odstotkov vprašanih izraža skrb zaradi morebitne izgube denarja na spletnem računu. Četrtouvrščena so e-poštna sporočila in spletne strani za ribarjenje kot še ena grožnja, ki preti podatkom za dostop do spletnega računa.
Kibernetske grožnje, ki omogočajo krajo podatkov za dostop do spletnih računov, so hkrati med uporabniki najbolj poznane. Kar 86 odstotkov vprašanih se zaveda možnosti vdora v spletne račune ter nevarnosti programske opreme, ki omogoča ribarjenje ali prestreže gesla. Ta podatek kaže, da je najbolj prepoznana in zaskrbljujoča spletna grožnja za uporabnike kraja njihove digitalne identitete.
Grožnji, ki najmanj skrbita uporabnike, sta napad s porazdeljeno ohromitvijo storitve (DDoS) in vohunske kampanje svetovnih razsežnosti. To je lahko posledica lastnosti tega tipa kibernetskih napadov, ki večinoma prizadenejo podjetja in le redko uporabnike. Zato tudi ni presenetljiv podatek, da je najmanj uporabnikov seznanjenih z napadi DDoS in vohunskimi kampanjami – prvih ne prepozna 29 odstotkov, drugih pa 27 odstotkov uporabnikov.
Presenetljiv rezultat raziskave predstavlja 28 odstotkov uporabnikov, ki se ne zmeni za grožnjo izsiljevalskega programja (ang. ransomware). Dejstvo je zaskrbljujoče predvsem zato, ker je v porastu nova programska oprema, ki šifrira datoteke na računalnikih in od uporabnikov nato zahteva plačilo ključa za dešifriranje. Na primer, strokovnjaki Kaspersky Laba so nedavno poročali o novih modifikacijah trojanca Tesla Crypt, ki je od vsake žrtve zahteval 500 ameriških dolarjev.
Oglaševalsko programje (ang. adware) in zlonamerne aplikacije, ki omogočajo dostop do spletnih kamer, uporabniki poznajo, a zaradi njih niso v skrbeh. Kljub temu so ti programi nevarnejši, kot se zdijo. Kibernetski kriminalci lahko po eni strani prek spletne kamere opazujejo uporabnike ali prisluškujejo njihovim pogovorom in pridobijo zaupne informacije. Za izsiljevanje svojih žrtev lahko uporabijo celo video posnetke. Po drugi stani pa lahko kibernetski kriminalci oglaševalsko programje uporabijo za namestitev še bolj nevarnih programov.
Raziskava kaže, da uporabniki še vedno podcenjujejo številne kibernetske grožnje. Zanimivo je, da polovica evropskih anketirancev (51 odstotkov) opaža precejšen porast v številu spletnih groženj, a le petina (20 odstotkov) verjame, da lahko postanejo žrtve kibernetskih napadov.
»Ljudje so zaskrbljeni zaradi varnosti svojih spletnih računov, četudi jih le nekaj med njimi meni, da lahko postanejo žrtve kibernetskih napadov. In prav v tem se motijo! Napadi se pogosto zanašajo na tako imenovani element presenečenja in se zgodijo takrat, ko uporabniki to najmanj pričakujejo. Kaspersky Lab uporabnikom spleta zato priporoča, naj se bolje seznanijo s trenutnimi internetnimi grožnjami, naj bodo pozorni nanje ter zagotovijo posodobitev in delovanje svojih varnostnih rešitev,« je povedal Peter Aleshkin, predstavnik oddelka rešitev za končne uporabnike pri Kaspersky Labu.
Varnostni rešitvi Kaspersky Internet Security – multi-device 2016 in Kaspersky Total Security – multi-device sta univerzalna načina za zaščito domačega računalnika in mobilnih naprav uporabnika pred znanimi in neznanimi grožnjami. Obe vključujeta tehnologije za zaščito naprav pred zlonamerno programsko opremo, vključno z opcijo zaščite pred krajo gesel pri uporabi spletnih storitev ter funkcijami za zaščito pred finančnimi grožnjami, ribarjenjem in oglaševalskim programjem. Dodatno lastnost za zaščito naprav, ki uporabljajo programsko okolje Windows, vključuje mehanizem, ki ščiti pred neavtoriziranim dostopom prek spletne kamere in mikrofona.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
