»
/ 1 leto ago

Slovenska inovatorka Nataša Muševič je pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) patentirala izum s področja industrijskega 3D-tiska, ki ga tuji strokovni mediji uvrščajo med najpomembnejše rešitve s tega področja. Gre za inovativni volumetrični 3D-tisk, ki predmet izdeluje s tiskom posamičnih prostorskih delov končnega predmeta.

NOVICE
* Polje je obvezno
Slika+je+simboli%C4%8Dna+%28foto%3AProfimedia%29

Slika je simbolična (foto:Profimedia)

Kot so sporočili iz Zavoda Park, ki je projekt Muševičeve podprl z organizacijo delovne skupine, patentirana tehnologija opisuje inovativni volumetrični 3D tisk, pri katerem se predmet izdeluje prek izdelave posamičnih volumetričnih oziroma prostorskih delov končnega predmeta. Tehnologija se s tem oddaljuje od koncepta konvencionalnega 3D-tiska, pri katerem se predmet izdela v zaporednih plasteh.

Hitreje tiskanje kovin

Patent opisuje stroj, v katerem se z magnetno levitacijo pozicionira praškasti material v določen tridimenzionalni tiskalni prostor, kjer se material stali z energijo vsaj dveh prekrivajočih se snopov elektronov. Prednosti patentirane tehnologije so številne, glavni pa sta hitrost tiska in bolj učinkovita poraba materiala, so zapisali.

Tuji strokovni mediji izum uvrščajo med “peščico rešitev, ki odpirajo nove poti v razvoju industrijskega 3D-tiska”. V Sloveniji so Mušičevi patent za to rešitev podelili 31. decembra lani.

3D-tisk kovin postaja vse bolj razširjen v letalski in avtomobilski industriji. Za izdelavo določenih visokotehnoloških sestavnih delov letal, plovil, vozil in podobnega se danes že uporabljajo 3D-tiskani kosi. Tehnologija je napredovala, vendar pa je velika omejitev ostala hitrost 3D-tiska kovin. Pomembno izboljšavo na tem področju predstavlja prav ta izum, so še zapisali v zavodu.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
, ,

Mariborski inštitut Wcycle v sklopu evropskega projekta Urbana zemljina za hrano, ki sicer povezuje osem partnerjev z Mestno občino Maribor kot vodilnim, za občane pripravlja zanimiv in poučen izziv. V zameno za stvari, ki jih sami ne uporabljajo več, bodo prejeli zemljino, ki nastaja v projektu in jo lahko uporabijo na svojem vrtu ali lončnicah.

Ameriški tehnološki velikan Apple je napovedal razvoj in proizvodnjo lastnih čipov za svoje računalnike, ki bodo s tem lahko obenem uporabljali iste aplikacije kot pametni telefoni iphone in tablični računalniki ipad. Odločitev pomeni konec dolgega sodelovanja s proizvajalcem čipov Intel, ki bo s tem izgubil eno pomembnejših strank.

Nizkofrekvenčni zvok, ki ga proizvajajo vetrne elektrarne, ni škodljiv človeškemu zdravju, čeprav se mnogi bojijo, da bi lahko povzročal številne neprijetne simptome, kaže finska študija, ki se je dve leti osredotočala na omenjene vplive. Študija, ki jo je naročila finska vlada, je preučevala zvok turbin, ki ga ljudje ne morejo zaznati.

Bioodpadki imajo velik potencial za krožno gospodarstvo. Z več kot tretjinskim deležem so največji del komunalnih odpadkov, velik del je zavržene hrane. Zmanjšanje njihove količine in njihovo recikliranje bi zmanjšalo izpuste toplogrednih plinov, izboljšalo prst in zagotavljalo energijo, ugotavlja Evropska okoljska agencija (EEA).

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je predlagala premor v pogovorih na ravni OECD o tem, kako globalno obdavčiti digitalne velikane. Kot razlog je navedla pandemijo covida-19, med katero so prednostne naloge držav po njenih besedah povezane s preprečevanjem novih okužb in ponovnim zagonom gospodarstva.