Ženska.si Ženska.si Intimatemedicine Intimatemedicine Hudo.com Hudo.com
Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Domov
  • Aktualno
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Zanimivosti
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
    • Rekreacija
    • Fitnes
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
    • Partnerski odnos
Menu
Lifestyle » Zanimivosti

9 zanimivosti o Panamskem prekopu

S.M.
8 maja, 2011 / pred 14 let

Panamski prekop – najbolj pomembna in najbolj slavna umetna vodna pot na svetu – vas bo presenetil s številnimi osupljivimi številkami.

Komentiraj Share Share Share WhatsApp
NOVICE
* Polje je obvezno

Ni ga človeka, ki ne bi ob besedi Panama pomislil na Panamski prekop. Gre za eno največjih čudes, ki jih je ustvaril človek, in zagotovo za eno najbolj dobičkonosnih investicij. Panamski prekop ne le preseka ozemlje Paname, temveč preseka dve veliki celini – Severno in Južno Ameriko ter povezuje Tihi in Atlantski ocean. In kaj vse se skriva za tako mogočno umetnino kot je Panamski prekop?

Panamski+prekop+so+zgradili+leta+1914+%28PhotoXpress%29%0D

Panamski prekop so zgradili leta 1914 (PhotoXpress)

Kdaj so začeli graditi Panamski prekop?

Idejo o Panamskem prekopu so imeli že španski osvajalci, a je kralj Filip II. zagrozil s smrtno kaznijo vsem, ki bi se lotevali tega projekta. 300 let pozneje, natančneje leta 1881, so se pod taktirko nekega francoskega arhitekta, ki ga je navdušil uspešno zgrajen Sueški prekop, začela gradbena dela, a so se končala neuspešno, saj je za investicijo zmanjkalo denarja.

Kdo je zgradil Panamski prekop?

Kakopak Američani. Nedokončan prekop je namreč propadla družba prodala Američanom za 40 milijonov dolarjev, ki pa se del niso mogli nemudoma lotiti, saj je Panama takrat še pripadala Kolumbiji. Ko se je Panama leta 1903 osamosvojila, so se dela lahko začela, in leta 1914 je po Panamskem prekopu zaplula prva ladja.

Kako dolg je Panamski prekop?

Panamski prekop je dolg 80 kilometrov in je speljan skozi zajezitveno jezero Gatun.

Koliko kilometrov prihrani Panamsko prekop?

Ladje bi iz New Yorka v San Francisco potrebovale kar 26.000 kilometrov, če ne bi bilo Panamskega prekopa. Prekop pa pot skrajša na 10.000 kilometrov.

Ladje+morajo+za+plovbo+po+Panamskem+prekopu+pla%C4%8Dati+okrog+70.000+dolarjev+pristojbine+%28Photoxpress%29

Ladje morajo za plovbo po Panamskem prekopu plačati okrog 70.000 dolarjev pristojbine (Photoxpress)

Kako deluje Panamski prekop?

Morda se na prvi pogled zdi, da ladje enostavno zaplujejo skozi Panamski prekop, vendar ni tako preprosto. Ladje je treba namreč dvigniti kar za 26 metrov, da je gladina izenačena z gladino Gatunskega jezera. Gladina Atlantskega ocena je sicer na področju prekopa zgolj za 24 centimetrov nižja od gladine Tihega oceana na drugi strani.

Kako velike ladje lahko plujejo po prekopu?

Kljub temu, da je prostora dovolj, da lahko promet poteka v obe smeri, mora biti velikost ladij vendarle prilagojena dvosmernim zapornicam. Ladje so zato lahko dolge največ 294 metrov in široke največ 32 metrov, ugrez pa ne sme biti večji od 12 metrov. Te omejitve postajajo vse večji problem, saj je vse več ladij vse večjih. 

Kako prometen je Panamski prekop?

Od otvoritve Panamskega prekopa pa do danes je prekop preplulo že več kot 900.000 ladij, dnevno okrog 45. 

Kakšno pristojbino morajo ladje plačati?

Najbolj zanimiv podatek smo prihranili za na konec. Povprečna pristojbina za eno plovbo je namreč neverjetnih 70.000 ameriških dolarjev, cena pa še narašča. Nič čudnega torej, da je Panamski prekop za Panamo kokoš, ki nese zlata jajca. Panamska vlada že načrtuje, da bi prekop povečali in s tem omogočili plovbo tudi večjim ladjam. Problem pa je v tem, ker nameravajo projekt financirati z drastičnim povečanjem pristojbin, kar pa uporabnikov prekopa zagotovo ne bo razveselilo.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
zanimivosti o mestih
Komentiraj Share Share Share WhatsApp

Preberite še

Najbolj brano

Kako odstraniti rjo s kovine? Preizkusite preverjene rešitve, ki delujejo

  • Moj dom

Ravnokar objavljeno

Kako odstraniti rjo s kovine? Preizkusite preverjene rešitve, ki delujejo

  • Moj dom

Zakaj je v hladilniku lučka, v zmrzovalniku pa ne? Razlog je presenetljivo preprost…

  • Moj dom

Kdor redno uživa ta sadež, ne potrebuje viagre

  • Moje zdravje

Evolucija športne opreme: Kako so izboljšave opreme spremenile igro

  • Zabava

Teme

avtomobili bejba dneva ekologija hrvaška hudo.si igrice Kitajska koronavirus nogomet nogometaši razgaljene zvezdnice raziskava računalniške igre Rusija seksi bejbe slovenija smešen video smešne fotografije uporabni nasveti vesolje viralni video ZDA znanstvene zanimivosti

Poznate najdaljšo besedo v slovenskem jeziku? Ima kar 25 črk, njen pomen pa poznajo le redki…

  • Zanimivosti

Če želimo razumeti pomen najdaljše slovenske besede, se moramo poglobiti v filozofijo

Koščic od breskev, marelic in sliv ne bi smeli metati v smeti. Zakaj?

  • Zanimivosti

Koščic od sadja nikar ne mečite v smeti, z njimi lahko naredimo nekaj veliko bolj koristnega

Znanstveniki: Našli smo zamenjavo za eno najbolj problematičnih sestavin v živilih!

  • Zanimivosti

Približno polovica vseh pakiranih živil vsebuje palmovo olje, saj je ta izdelek vsestransko uporaben, negova pridelava pa je zelo donosna. A palmovo olje predstavlja visoke stroške za okolje, proizvodnja pa je glavni vzrok za krčenje tropskih gozdov.

Psi se od nas nalezejo odvečnih kilogramov

  • Zanimivosti

Pri ljudeh s prekomerno telesno težo obstaja večja verjetnost, da bodo tudi njihovi psi imeli prekomerno telesno težo. Deloma zato, ker bodo ti štirinožci verjetno deležni več posladkov, kaže zanimiva raziskava, ki so jo opravili na Danskem.

Resnica o veliki noči, ki jo poskuša Cerkev prikriti: Nekoč je bil to praznik seksa!

  • Zanimivosti

Ste se kdaj za veliko noč vprašali, zakaj se Jezusovo vstajenje proslavlja s pisanimi jajci in čokoladnimi zajčki? Odgovor tiči v izvoru tega praznika!

Mislile so, da je striptizer: Poglejte, kako so reagirale vzburjene gostje zabave, ko je prišla policija!

  • Zanimivosti

Vse se je končalo tako, da je preprosto odšel, saj so vsi začeli twerkati okoli njega.

Kaj se zgodi, če mačka pije mineralno vodo

  • Zanimivosti

Mineralna voda je lahko pravi vir zabave za naše mačje prijatelje

Ob zvoku ‘piščalke smrti’ vam bo zaledenela kri (video)

  • Zanimivosti

Prisluhnite zvoku starinskega glasbila Aztekov, ki so ga igrali ob prazniku mrtvih in med vojnami.

Pravi in divji kostanj: Zakaj je eden užiten, drugi pa strupen? Kako ju ločiti?

  • Zanimivosti

Skupna imena “kostanj” in podobna zunanjost obeh dreves lahko včasih zmedejo ljudi, vendar pa je bistvena razlika med užitnostjo pravega kostanja in strupenostjo divjega kostanja. Zato je pomembno, da prepoznamo in ločimo ti dve vrsti dreves ter se zavedamo njihovih različnih lastnosti in uporabe.

Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Aktualno
    • Bedarija dneva
    • Zanimivosti
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Rekreacija
    • Fitnes
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
  • O podjetju
  • Uredništvo Moški.si
  • Oglaševanje
  • Pogoji uporabe strani
  • Nagradne igre
  • O piškotkih
Zapri oglas

Podprite nas in se nam pridružite na Facebooku!

Ne kaži več. Sem se že pridružil/a.

To spletno mesto uporablja piškotke! Razumem Vsak naslednji klik na tej strani pomeni, da soglašate s piškotki.

Ne sprejemam piškotkov.