Ženska.si Ženska.si Intimatemedicine Intimatemedicine Hudo.com Hudo.com
Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Domov
  • Aktualno
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Zanimivosti
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
    • Rekreacija
    • Fitnes
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
    • Partnerski odnos
Menu
Lifestyle » Zanimivosti

Delfine so v Jadranskem morju sistematično iztrebljali, zato jih v Tržaškem zalivu srečamo le redko

A. P. / STA
17 avgusta, 2020 / pred 5 let

Raziskava društva za morske sesalce Morigenos je pokazala, da je med letoma 2009 in 2012 po dolgem obdobju Tržaški zaliv obiskala ogrožena vrsta navadnega delfina, ki se je leta soočala s sistematičnim pobijanjem in pomanjkanjem hrane. Raziskovalci še ugotavljajo, da so možnosti za vrnitev navadnega delfina v večjem številu sicer precej majhne.

Komentiraj Share / 1 Share Share WhatsApp
NOVICE
* Polje je obvezno
Navadni+delfin+%28Delphinus+capensis%29++%2F+foto%3AProfimedia

Navadni delfin (Delphinus capensis) / foto:Profimedia

V društvu za morske sesalce Morigenos so opravili raziskavo o pojavljanju navadnega delfina v Tržaškem zalivu in severnem Jadranu. Pojav te vrste v Jadranskem morju in celotnem Sredozemlju je bil nekoč sicer nekaj povsem običajnega. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa je vrsta postala tako redka, da so jo na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) opredelili kot ogroženo.

Delfine so sistematično iztrebljali

Po ugotovitvah raziskovalcev društva Morigenos je k njihovi ogroženosti najverjetneje prispevalo predvsem namerno in sistematično pobijanje v sredini 20. stoletja. “Takrat sta Italija in nekdanja Jugoslavija izplačevali denarne nagrade za vsakega ubitega delfina, saj se jih je obravnavalo kot škodljivce, ki z ribištvom tekmujejo za ribolovne vire,” so navedli v sporočilu za javnost. Dodatni verjeten vzrok za upad populacije pa sta po njihovih navedbah tudi pomanjkanje hrane zaradi prekomernega ribolova ter splošna degradacija morskega okolja.

Zadnje večje skupine navadnih delfinov na območju Tržaškega zaliva so bile glede na predhodne vire opažene v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, društvo Morigenos pa je v raziskavi postreglo z novimi ugotovitvami. Na podlagi neposrednih opažanj in najdenih poginulih živalih so namreč ugotovili, da so se med leti 2009 in 2012 na območju Tržaškega zaliva in tudi Slovenije pojavili vsaj štirje različni osebki vrste navadnega delfina.

Naravne oznake na hrbtnih plavutih so omogočile foto-identifikacijo, navadni delfini pa se od drugih vrst razlikujejo po zgradbi lobanje, saj imajo kost ustnega neba posebej oblikovano v dva žleba.

Tako so ugotovili, da so na tem območju v razmeroma kratkem obdobju opazili razmeroma veliko primerkov te vrste, sploh glede na njeno redkost in skupno število vseh dokumentiranih primerov v celotnem Jadranu. Je pa v naših vodah še vedno stalno prisotna druga vrsta delfina, in sicer velika pliskavka, so še zapisali.

Navadni delfin pa v severnem Jadranu kljub nedavnim ugotovitvam ostaja redka vrsta. Možnosti za njihovo vrnitev v Jadran v večjem številu so po oceni raziskovalcev “precej majhne, saj raziskovalci nikjer v Sredozemlju ne beležijo porasta številčnosti ali opažanj”. V društvu Morigenos pa upajo, da bo raziskava služila kot izhodišče in spodbudila poročanje o morebitnih prihodnjih primerih za boljši vpogled v pojavljanje navadnih delfinov v Jadranu.

Opozarjajo še, da je z odgovorno skrbjo za naše morje možno ohraniti vsaj še zadnjo obstoječo vrsto delfinov pri nas in mogoče tudi povratek navadnega delfina. “Veliki morski plenilci so pomembni za zdrave morske ekosisteme in so za ribištvo na dolgi rok koristni, in ne škodljivi,” so še zapisali.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
delfini, divje živali, jadransko morje, slovenija, znanstvene zanimivosti
Komentiraj Share / 1 Share Share WhatsApp

Najbolj brano

Kako odstraniti rjo s kovine? Preizkusite preverjene rešitve, ki delujejo

  • Moj dom

Ravnokar objavljeno

Kako odstraniti rjo s kovine? Preizkusite preverjene rešitve, ki delujejo

  • Moj dom

Zakaj je v hladilniku lučka, v zmrzovalniku pa ne? Razlog je presenetljivo preprost…

  • Moj dom

Kdor redno uživa ta sadež, ne potrebuje viagre

  • Moje zdravje

Evolucija športne opreme: Kako so izboljšave opreme spremenile igro

  • Zabava

Teme

avtomobili bejba dneva ekologija hrvaška hudo.si igrice Kitajska koronavirus nogomet nogometaši razgaljene zvezdnice raziskava računalniške igre Rusija seksi bejbe slovenija smešen video smešne fotografije uporabni nasveti vesolje viralni video ZDA znanstvene zanimivosti

Poznate najdaljšo besedo v slovenskem jeziku? Ima kar 25 črk, njen pomen pa poznajo le redki…

  • Zanimivosti

Če želimo razumeti pomen najdaljše slovenske besede, se moramo poglobiti v filozofijo

Koščic od breskev, marelic in sliv ne bi smeli metati v smeti. Zakaj?

  • Zanimivosti

Koščic od sadja nikar ne mečite v smeti, z njimi lahko naredimo nekaj veliko bolj koristnega

Znanstveniki: Našli smo zamenjavo za eno najbolj problematičnih sestavin v živilih!

  • Zanimivosti

Približno polovica vseh pakiranih živil vsebuje palmovo olje, saj je ta izdelek vsestransko uporaben, negova pridelava pa je zelo donosna. A palmovo olje predstavlja visoke stroške za okolje, proizvodnja pa je glavni vzrok za krčenje tropskih gozdov.

Psi se od nas nalezejo odvečnih kilogramov

  • Zanimivosti

Pri ljudeh s prekomerno telesno težo obstaja večja verjetnost, da bodo tudi njihovi psi imeli prekomerno telesno težo. Deloma zato, ker bodo ti štirinožci verjetno deležni več posladkov, kaže zanimiva raziskava, ki so jo opravili na Danskem.

Resnica o veliki noči, ki jo poskuša Cerkev prikriti: Nekoč je bil to praznik seksa!

  • Zanimivosti

Ste se kdaj za veliko noč vprašali, zakaj se Jezusovo vstajenje proslavlja s pisanimi jajci in čokoladnimi zajčki? Odgovor tiči v izvoru tega praznika!

Mislile so, da je striptizer: Poglejte, kako so reagirale vzburjene gostje zabave, ko je prišla policija!

  • Zanimivosti

Vse se je končalo tako, da je preprosto odšel, saj so vsi začeli twerkati okoli njega.

Kaj se zgodi, če mačka pije mineralno vodo

  • Zanimivosti

Mineralna voda je lahko pravi vir zabave za naše mačje prijatelje

Ob zvoku ‘piščalke smrti’ vam bo zaledenela kri (video)

  • Zanimivosti

Prisluhnite zvoku starinskega glasbila Aztekov, ki so ga igrali ob prazniku mrtvih in med vojnami.

Pravi in divji kostanj: Zakaj je eden užiten, drugi pa strupen? Kako ju ločiti?

  • Zanimivosti

Skupna imena “kostanj” in podobna zunanjost obeh dreves lahko včasih zmedejo ljudi, vendar pa je bistvena razlika med užitnostjo pravega kostanja in strupenostjo divjega kostanja. Zato je pomembno, da prepoznamo in ločimo ti dve vrsti dreves ter se zavedamo njihovih različnih lastnosti in uporabe.

Pridružite se nam na Facebooku!
twitter
  • Aktualno
    • Bedarija dneva
    • Zanimivosti
  • Sodoben moški
    • Moda
    • Moje zdravje
    • Rekreacija
    • Fitnes
    • Partnerski odnos
    • Psihologija
    • Kulinarika
  • Lifestyle
    • Potovanja
    • Tehnika
    • Dizajn
    • Moj dom
    • Huda arhitektura
    • Mobilnost
  • Šport
    • Nogomet
    • Košarka
  • Scena
    • Tuja scena
    • Domača scena
    • Glasba
    • Intervju
    • Film
  • Vse o seksu
    • Seksi nasveti
    • Spolni položaji
    • Intimno zdravje
    • Zanimivosti o seksu
    • Hude bejbe
  • O podjetju
  • Uredništvo Moški.si
  • Oglaševanje
  • Pogoji uporabe strani
  • Nagradne igre
  • O piškotkih
Zapri oglas

Podprite nas in se nam pridružite na Facebooku!

Ne kaži več. Sem se že pridružil/a.

To spletno mesto uporablja piškotke! Razumem Vsak naslednji klik na tej strani pomeni, da soglašate s piškotki.

Ne sprejemam piškotkov.