Drevesa so v mestih nepogrešljiva, saj prispevajo k hlajenju / Profimedia
Drevesa veljajo za nepogrešljive člane urbanih ekosistemov, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka, hlajenju in blaženju učinkov podnebnih sprememb. Vendar pa nedavne študije znanstvenikov razkrivajo nenavadenparadoks. Ugotovljeno je namreč bilo, da drevesa v mestih pod določenimi pogoji lahko celo poslabšajo kakovost zraka, kar nas postavlja pred nove izzive pri načrtovanju urbanega zelenja.
Drevesa lahko povečujejo onesnaženost zraka
Običajno se drevesa ponašajo s sposobnostjo čiščenja zraka, saj skozi proces fotosinteze absorbirajo ogljikov dioksid (CO2) in sproščajo kisik. Poleg tega njihova prisotnost zmanjšuje temperaturo, zmanjšuje hrup, prispeva k estetskemu izgledu mest in nudi življenjski prostor žuželkam, ptičem in malim sesalcem.
Vendar pa se je izkazalo, da lahko v določenih okoliščinah drevesa dejansko poslabšajo kakovost zraka, še posebej v mestih s povečanim onesnaženjem zraka zaradi izgorevanja fosilnih goriv.
Eden izmed ključnih mehanizmov, ki povzroča poslabšanje kakovosti zraka zaradi prisotnosti dreves, je tvorba ozona na nivoju tal. Znanstveniki so odkrili, da drevesa sproščajo spojine, kot so izopren in monoterpeni, ki reagirajo z onesnaževali zraka, kot sta dušikov dioksid (NO2) in druge hlapne organske spojine (VOC), ter posledično tvorijo ozon. Ta proces se intenzivira v toplih in sončnih razmerah, ki so v razbeljenih mestih še posebej pogoste.
Po podatkih raziskave, objavljene v reviji Environmental Science & Technology, so drevesa lahko celo glavni vir ozona v mestih, kar predstavlja resen izziv za ohranjanje kakovosti zraka.
Vpliv strukture mesta in izbire pravih drevesnih vrst
Mestna struktura ima ključno vlogo pri tem fenomenu. Ko so drevesa posajena v bližini prometnih cest ali na mestih s prometno gnečo, se poveča izpust onesnaževal, kot so dušikovi oksidi in VOC. Drevesa nato reagirajo s temi izpusti in ustvarjajo ozon. Po mnenju raziskovalcev iz Univerze v Illinoisu se ta pojav še posebej izrazito kaže v mestih z visoko gostoto prometa.
Za obvladovanje tega problema je ključno celostno načrtovanje urbanih zelenih površin. Znanstveniki predlagajo, da se drevesa sadijo na mestih, kjer je manjša izpostavljenost prometnemu onesnaževanju. Poleg tega je potrebno uporabiti predvsem tiste drevesne vrste, ki sproščajo manjše količine spojin, ki tvorijo ozon in zagotavljanje optimalnih pogojev za njihovo rast, kar zmanjšuje stres rastlin in posledično izločanje problematičnih spojin.
Nekatere razširjene drevesne vrste so v znanstvenih raziskavah izstopale po sproščanju večjih količin spojin, ki pospešujejo tvorjenje ozona. Bukev (Fagus spp.) je znana po tem, da sprošča velike količine izoprena, ki je ena od ključnih hlapnih organskih spojin, ki prispevajo k tvorbi ozona. Različne vrste hrastov (Quercus spp.) proizvajajo hlapne organske spojine, kot so izopren, α-pinen in limonen, ki prispevajo k tvorbi ozona, enako velja za nekatere vrste javorov (Acer spp.). Tudi bori (Pinus spp.), vrbe (Salix spp.), ambrovci (Liquidambar spp.) in topoli (Populus spp.) lahko sproščajo sorazmerno velike količine teh spojin.
Spet druge vrste izločajo manj VOC spojin, med temi so denimo jelka (Abies spp.), lipa (Tilia spp.), cipresa (Cupressus spp.), nekatere vrste hrušk (Pyrus spp.) in druga.
Drug pomemben ukrep, ki zmanjšuje onesnaženost zraka zaradi dreves pa je seveda splošno zmanjševanje izpustov onesnaževal: zmanjševanje prometa, opuščanje fosilnih pogonskih goriv, prehod na čistejše vire energije itn.
Drevesa so nedvomno nepogrešljiv element urbanih okolij, vendar moramo biti pozorni na njihov potencialni vpliv na kakovost zraka, še posebej v mestih z visoko gostoto prometa in onesnaževanja. Znanstvene raziskave nas spodbujajo k preučitvi nianse tega paradoksa in k razvoju smernic za bolj trajnostno in premišljeno urbano zelenje.
Prepletanje naravnih procesov z urbano infrastrukturo je neizogibno in ključno za ustvarjanje mest, kjer se drevesa uspešno borijo proti podnebnim spremembam, hkrati pa ohranjajo kakovost zraka za vse prebivalce.
Zakaj je ozon v zraku problematičen?
Povečane količine ozona v ozračju niso dobre zaradi več razlogov.
Visoke ravni ozona v zraku lahko negativno vplivajo na zdravje ljudi. Ozon je dražeč za dihalne poti in lahko povzroči težave pri dihanju, draženje oči, kašelj, bolečine v prsih in poslabšanje simptomov astme ter drugih dihalnih bolezni. Otroci, starejši in ljudje s kroničnimi dihalnimi težavami so še posebej občutljivi na učinke povišanih ravni ozona.
Povečane količine ozona lahko povzročijo tudi poškodbe rastlin in gozdov. Ozon lahko vpliva na proces fotosinteze, kar vodi do manjše rasti in manjše produktivnosti rastlin. To lahko vpliva na ekosisteme in kmetijske pridelke.
Visoke ravni ozona lahko poleg tega spodbujajo tvorbo sekundarnih delcev (delcev finega prahu), kar prispeva k onesnaženju zraka. Ti delci so lahko škodljivi za zdravje ljudi in lahko povzročajo respiratorne bolezni ter srčno-žilne težave.
Znano je, da ozon v nizkih plasteh ozračja (troposferi), deluje kot močan toplogredni plin. To pomeni, da prispeva k segrevanju ozračja in prispeva k podnebnim spremembam.
Povišane ravni ozona lahko povzročijo tudi korozijo kovin, poškodbe barv, plastike in drugih materialov ter posledično vplivajo na infrastrukturo.
Zaradi teh razlogov so visoke ravni ozona v ozračju problematične in vplivajo na kakovost življenja ljudi ter na trajnostnost okolja. Zato je pomembno spremljati in obvladovati emisije ozona tvorilnih spojin ter sprejemati ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi in okolja tem visokim ravnam ozona.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
