Knjiga rekordov: odgovori na gostilniške prepire
V soboto, 10. novembra leta 1951, je bil sir Hugh Beaver na lovu po Severnem močvirju ob reki Slaney v grofiji Wexford na jugovzhodu Irske. Nekaj črnih prosenk se je izmaknilo strelom lovske družine, ki se je zvečer, zbrana v toplem zavetju Castlebridge Housea prepirala o tem, ali je črna prosenka res najhitrejša od vseh evropskih ptic, ki se lovijo, ali ni divji petelin morda še hitrejši. Ugotovili so, da je z obstoječimi priročniki nemogoče ugotoviti, kdo ima prav. Sir Hugh, tedanji generalni direktor družbe Guinness, je pomislil, da se o takih in podobnih vprašanjih najbrž vsak večer razpravlja v vseh 81.400 britanskih krčmah, ne obstaja pa niti ena samcata knjiga, ki bi te prepire razreševala. Zazdelo se mu je, da bi knjiga z odgovori na takšna vprašanja bila zelo popularna in na našo srečo se ni motil.
Knjiga rekordov prvič izšla leta 1955
Bevaerjeva ideja je postala realnost, ko mu je Guinnessov uslužbenec Christopher Chataway priporočil dva svoja prijatelja z univerze, Norrisa and Rossa McWhirterja, ki sta v Londonu vodila agencijo za iskanje in potrjevanje podatkov. Hugh jima 12. septembra 1954 naročil, naj zbereta nekaj rekordov in oblikujeta knjižico, ki bi jo lahko v družbi Guinness poklonili svojim poslovnim partnerjem. Zaradi velikanskega uspeha in priljubljenosti knjižice pa je sir Beaver naslednjega leta odprl tudi lastno pisarno, ki je začela delati na prvi izdaji Guinnessove knjige rekordov. Prvi primerek s 198 stranmi so tiskarji zvezali 27. avgusta 1955, še pred novim letom pa se je Guinnessova knjiga rekordov znašla na prvem mestu lestvice najbolje prodajanih knjig v Veliki Britaniji, že naslednje leto pa je osvojila tudi ameriški trg.
Knjiga rekordov, ki podira rekorde
Od takrat naprej je Guinnessova knjiga rekordov svojevrsten fenomen in nesporna avtoriteta na področju rekordov. Knjiga rekordov pa je nekaj rekordov podrla tudi sama. Prodali so jo v že več kot 100 milijonih izvodih v več kot sto različnih držav, prevedena pa je v 37 jezikov. To Guinnessovo knjigo rekordov uvršča na sam vrh lestvice najbolje prodajanih knjig z avtorskimi pravicami. Med najbolje prodajane knjige sveta se redno uvršča prav vsako leto, razen leta 1957 in 1959, ko ni izšla nova izdaja. Za konec pa še tale zanimivost – če bi vse izvode Guinnessove knjige rekordov zložili enega na drugega, bi z njimi postavili kar pet stolpov, visokih kot Mount Everest.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
