foto:Profimedia
Obiskovalci lepe filipinske plaže pretreseno gledajo truplo nasedlega sinjega kita, ki se je ‘zadavil’ s smetmi. A stvar v resnici ni to, kar se zdi – gre za velikansko umetniško instalacijo, ki naj bi opozorila na posledice onesnaževanja oceanov.
Greenpeace je z inštalacijo kita želel spodbuditi razpravo o plastičnih odpadkih, ki se kopičijo v svetovnih morjih in za vodni živelj pomenijo pravo katastrofo.
Svetovni dan oceanov tokrat v znamenju osveščanja o posledicah odpadkov v oceanih
foto:Profimedia
Letošnji svetovni dan oceanov, ki poteka pod geslom Naši oceani, naša prihodnost, je namenjen osveščanju o posledicah obremenjevanja oceanov z odpadki. Glavni vir odpadkov so kopenske dejavnosti kot je turizem, največ odpadkov pa je iz plastičnih materialov. Odpadki so nevarni predvsem za živali, saj jih lahko te zamenjajo za svojo običajno hrano.
Dosedanje raziskave so pokazale, da je v morskem okolju največ odpadkov iz plastičnih materialov. V morja zaidejo še drugi, a zaradi svojih lastnosti niso tako pogosti. Ti odpadki so iz stekla, kovin, blaga, papirja in obdelanega lesa, so pojasnili na ministrstvu za okolje.
Glavni vir odpadkov so dejavnosti na kopnem, pri čemer so na ministrstvu našteli turizem in rekreacijo, izlive rek, kanalizacijske in druge izpuste, odlagališča odpadkov v bližini morske obale ter nepravilno ravnanje z odpadki v mestih. Za turiste značilni odpadki so embalaža za hrano, piknik oprema, embalaža za kozmetiko, plavalna oprema in cigaretni ogorki.
Ribištvo in marikultura predstavljata drugi pomemben sektor, ki vnaša odpadke v morsko okolje. Značilni odpadki za ta sektor so mrežice za gojenje školjk, ribiške mreže in monofilamentne vrvi, plovci, koščki stiropora in stiroporne škatle, vabe in druga ribiška oprema.
Odpadki v morskem okolju imajo lahko številne negativne vplive na morski ekosistem. Morske živali se v odpadke zapletajo, kar onemogoči gibanje in posledično lahko vodi do pogina. Živali lahko morski odpadek zamenjajo za svojo običajno hrano. Zaradi gibanja odpadkov med različnimi ekosistemi in območji lahko pride tudi do prenosa tujerodnih vrst, ki so naseljene na odpadkih.
Precej novo pa je spoznanje o akumulaciji toksičnih snovi na plastičnih odpadkih, od katerih še posebno velik problem predstavlja mikroplastika, ki zaradi svoje majhnosti lahko prehaja po prehranjevalni verigi, so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.
V slovenskem morju in na obali je trenutno opisana le prisotnost odpadkov v prebavilih morske želve vrsta glavata kareta. Raziskovalci so iz želodca in tankega črevesja ene izmed 54 opazovanih živali izolirali 15 kosov odpadkov, ki so zavzemali dobršen del vsebine želodca. Ob tem niso našli nobenih patoloških znakov, ki bi bili vzrok za pogin te želve, kar potrjuje dejstvo, da je želva najverjetneje poginila zaradi izjemne količine odpadkov v prebavilih.
Na ministrstvu so ob današnjem svetovnem dnevu napovedali Teden sredozemske obale 2017, ki bo potekal z osrednjo mislijo Živeti z morjem. Kot so zapisali, bodo med 20. in 23. septembrom potekale okrogle mize z aktualnimi tematikami, predstavitve projektov, izvedbe delavnic in množična čistilna akcija Čista obala 2017. Slovesno odprtje bo 20. septembra.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
