Ob nočnih vožnjah se marsikomu tudi pri nas poraja podobna ideja, saj regionalke in prav tako ceste v mestih niso najbolj prometne. Zakaj ne bi bile torej temu primerno tudi (ne)osvetljene? Poleg varčevanja se je potrebno zavedati tudi svetlobnega onesnaževanja zaradi neustrezno nameščenih in nezasenčenih luči.
Poglejmo si nekaj negativnih učinkov prekomerne osvetljave
Svetlobno onesnaževanje
Vajeni smo, da nam ob odsotnosti dnevne svetlobe domove, poti in mesta osvetljuje umetna razsvetljava, vprašanje pa je, če se dodobra zavedamo negativnih učinkov le-te. Najprej so se oglasili poklicni in amaterski astronomi, ki zvezdnih pojavov več niso mogli spremljati v bližini mest in naselij, vedno bolj pa na težave opozarjajo tudi arhitekti, zdravniki in širša javnost.
Bleščanje
Vsi smo se že srečali z bleščanjem nasprotivozečih vozil in se zavedamo, kakšno nevarnost predstavlja; enak pojav se lahko pojavi ob določenih pogojih, ko je cestišče mokro, bleščijo lahko tudi obcestne svetilke. Poleg slabe vidljivosti lahko bleščanje povzroča tudi utrujenost.
Neprimerna svetila
Določene obcestne svetilke lahko na cestišču povzročajo bleščanje, če ne svetijo zgolj in samo navzdol. Takšna svetila morajo za primerno vidljivost svetiti več, saj s tem kompenzirajo bleščanje, kar pomeni, da se zanje porabi bistveno več energije. Neželeni učinek je moč preprečiti z uporabo kakovostnih, popolnoma zasenčenih svetilk.
Slovenija izstopa
Pa ne po smotrni uporabi, pred evropskimi državami namreč prednjačimo po prekomerni osvetljavi cest in javnih površin, cerkva in kulturnih spomenikov.
Vplivi na človeka in ekosistem
Normalno delovanje hormonskih, imunskih in budno-spečih ciklov ljudi je povezanih z menjavanjem svetlobe in teme, nočna osvetlitev lahko ta ritem poškoduje, kar ima lahko resne zdravstvene posledice. Ne smemo zanemariti tudi živali, ki so zaradi svetlobe lahko dezorientirane, celim populacijam različnih vrst organizmov se lahko spremenijo tudi prehranske in razmnoževalne navade.
Možne rešitve
Uporaba ekoloških svetil
Tukaj govorimo o popolnoma zasenčenih svetilih, delež svetlobnega toka nad vodoravnico je pri omenjenih 0 %, svetloba je poudarjena na rumenem in rdečem spektru in ne vsebuje UV spektra.
Zatemnitev osvetljave določen del noči – Britanska pobuda
The Highways Agency je predlagala zmanjšanje osvetlitve na magistralnih cestah v mirnejših obdobjih noči, likalni minister za prevoz Norman baker je predlog potrdil, vendar le v primeru, ko ni ogrožena prometna varnost. Raziskave o tem, koliko svetlobe in kje je potrebna, bodo zagnali v obdobju 2012-2013.
Luči ne bodo popolnoma izklopili, prav tako ne bodo zmanjšali osvetlitve v časovnih periodah gostega prometa. Zmanjšanje osvetljave, zatrjujejo odgovorni, bo popolnoma v skladu z mednarodnimi standardi in v skladu z mnenjem britanske agencije Institution of Lighting Professionals.
Luči na senzor
Veliko križišč večji del noči že deluje na senzor – če si na cesti sam, imaš vedno zeleno luč. Sistem bi lahko prevzeli tudi na primeru razsvetljave, saj izven naselij luči večino noči svetijo same sebi in mrčesu. Z manjšim vložkom za nakup senzorjev gibanja (kakršne imamo mnogi med nami nameščene pred vhodnimi vrati) bi lahko prihranili veliko energije in omejili svetlobno onesnaževanje na čas, ko se po cesti dejansko kdo pelje.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej