Ličinka velike kresnice (Lampyris noctiluca)
Nekoč, ko so kmetje uporabljali manj pesticidov in okolice naših hiš niso bile tako sterilne, mesta pa manj svetlobno onesnažena, so bila srečanja s kresničkami pogostejša. No, tudi danes v skoraj vsej Sloveniji lahko na začetku poletja ponoči opazimo čarobno svetlobo, ki jo oddajajo kresničke.
V Sloveniji živi pet vrst kresnic, med njimi so najpogostejše mala, velika in italijanska kresnica. Ker odrasle žuželke najmočneje oddajajo svetlobo v paritvenem času zgodaj poleti, lahko rumenozelene lučke spremljamo le krajši čas. Vsaka vrsta ima namreč največ deset dni časa, da izpolni svoje življenjsko poslanstvo, da poskrbi za nov zarod.
Velika kresnica je pri nas najpogostejša predstavnica teh nenavadnih žuželk, srečamo pa jo predvsem v svetlih gozdovih, gozdnih čistinah, v parkih in sadovnjakih ter na grmovnatih področjih.
Samica velike kresnice je podobna ličinki
Samica in samec se precej razlikujeta in laik bi težko ugotovil, da gre za isto vrsto. Samica je zelo velika, črnorjava, nima kril in je podobna ličinkam. Njena glava je mala, skrita pod širokim, kupolastim oprsjem, ki je na zgornji strani zaobljeno ter svetlo obrobljeno, na spodnjem delu ravno. Zadek je velik, dolg, s širokimi segmenti, ki so svetlo obrobljeni, po spodnji strani rdečkasto- do rožnatorjavo lisasti.
Samec se od samice loči po tem, da ima popolnoma razvite pokrovke in je skoraj za polovico manjši od nje. Tudi samec pa ima svetilni organ na zadnjih segmentih zadka.
Samec velike kresnice z razprtimi krili
Samica in samec se precej razlikujeta. Samica nima kril in je večja, spominja na ličinko
Ličinke so podobne samicam, le da imajo večje rožnate lise na obstranskih krpah segmentov zadka. Hranijo se z golimi polži – slinarji in lazarji, ki jih večkrat ugriznejo in vanje izločijo posebno strupeno tekočino, ki polža počasi paralizira ter ubije, hkrati ga začne tudi razkrajati. Živijo do 3 leta, nato se zabubijo in v zgodnjem poletju preobrazijo v odrasle hrošče.
Kot že rečeno, so velike kresnice aktivne od junija do julija.
Kako privabiti kresnice v vrt?
Če želimo, da bo naš vrt predstavljal ugodno okolje za življenje kresnic, moramo spremeniti našo miselnost. Katera žuželka bi bila zadovoljna s kratko pokošeno trato in enim okrasnim drevesom na vrtu, ki ga obdaja navadna ograja?
Če nam prostorske danosti to dopuščajo, zato del vrta zasnujmo nekoliko bolj divje. Medtem ko italijanska kresnica za razmnoževanje potrebuje stoječo vodo (a za razliko od velike sestrične NE JE polžev), bo velika kresnica zadovoljna že z vlažnim okoljem, podobnim gozdni podrasti. To dosežemo s tem, da zasadimo senčni gozdni vrt, poln nizkih trajnic in praproti, s kakim iglavcem, odmrlim hlodom ali štorom za okras in zavetje za žuželke. Predvsem pa se poskušajmo izogibati nepotrebni osvetlitvi v nočnem času, saj to moti parjenje kresnic.
Sonaravna zasnova vrta bo privabila tudi številne zanimive žuželke
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
