(Photoxpress).
Medtem kot »burn-out« (sindrom izgorelosti) prizadane deloholike, ki ne znajo odklopiti službe, sindrom »bore-out« (iz angl. boredom – dolgčas), prizadene ljudi, ki delajo premalo. Kdor se sedaj že nekoliko privoščljivo smeji in s prstom kaže na »lene« zaposlene v javni upravi, ta se moti. Med bore-out in lenobo namreč ni nobene znanstvene povezave.
Kdaj govorimo o bore-out?
Kadar nastopi situacija, da učinkoviti in dobri delavci nimajo nobenega dela, in so »prisiljeni«, da simulirajo zapolsenost na delovnem mestu z urejanjem elektronske pošte, prelaganjem dosjejev iz enega kupa na drugega, brezglavim hitenjem od ene pisarne do druge, se pojavi stres. Ljudje, ki so zaposleni na delovnem mestu, ki jih intelektualno in osebnostno ne stimulira dovolj, in so zaradi tega prisiljeni v vsakodnevno »iskanje dela«, po določenem času zbolijo za sindromom zdolgočasenosti.
Kako izgledajo simptomi?
Čeprav so simptomi zelo podobni, ostaja sindrom izgorelosti trikrat pogostejša bolezen kot sindrom zdolgočasenosti. Psihični pokazatelji so lahko: pobitost, nejevolja, motnje spanca, nezmožnost uživanja življenja, ki ga človek sprva zazna kot top spremljajoč občutek, da gredo stvari narobe. Med telesnimi pokazatelji strokovnjaki navajajo omotico, glavobol, tinitus, težave z želodcem …
Kako zgleda bore-out v praksi?
Sindrom zdolgočasenosti je torej povezan z destimulativnim delovnim okoljem v primerjavi z zmožnostmi in znanjem, ki jih kot delavec želimo izkazati na določenem delovnem mestu. Namesto ustrezne obremenitve in z njo povezanim osebnostnim razvojem se delavec dnevno spopada z dolgočasnimi nalogami, za katere je (daleč) prekvalificiran. Kot vrhunski šahist, ki nikoli ne dobi priložnosti dostojnega nasprotnika in mora cele dneve igrati “Človek ne jezi se!”.
Ali če pogledamo na trg dela. Kot visoko kvalificiran delavec s tekočim znanjem v dveh tujih jezikih se prijaviš na razpis za vodilno delovno mesto z veliko komunikacije s tujimi partnerji. Na uspešno opravljen razgovor sledi zaposlitev ter prvi delovni dan v pisarni, kjer se hitro izkaže, da so se pričakovanja močno razlikovala od realnosti. Namesto vodilnega položaja enega izmed glavnih oddelkov v podjetju ti je bilo namenjeno delovno mesto vodje majhne skupine sodelavcev, medtem ko komunikacije s tujimi partnerji, kjer bi lahko produktivno uporabil znanje tujih jezikov, tako rekoč sploh ni. Ker takšen delavec na opisanem delovnem mestu ne more razviti vseh svojih potencialov, seveda tudi zmanjka za uspešno delovno klimo potrebno nagrajevanje, kar pomeni dodaten vir frustracij.
Kako se lahko izognemo sindromu zdolgočasenosti?
Ena možnost je dodatna zaposlitev, ki ustreza osebnostnim željam in zmožnostnim. Druga možnost pa bi bil odkrit pogovor z nadrejenim. To bi lahko pomenilo skrajšanje delovnega časa in manjšo plačo ali dodatno delo ob nespremenjenem delovniku, vendar pa bi bile s tem tudi rešene psihične težave.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
