(PhotoXpress)

V Sloveniji se letno v povprečju 160.000 Slovenk in Slovencev odloča za cepljenje proti gripi. Približno polovica je starejših od 65 let, kar predstavlja 20-odstotni delež. Ker je ta v primerjavi z Evropo, kjer je precepljenost (delež cepljenih oseb v ciljni populaciji, na določenem območju, proti določeni bolezni, v določenem času) omenjene starostne skupine 75-odstotna, izredno nizek, je splošno mnenje večine strokovnih zdravstvenih služb, da je treba precepljenost omenjene in drugih skupin prebivalstva čim prej povišati.

Argumenti ZA cepljenje

Glavni argument zagovornikov cepljenja je preventiva, saj naj bi veljalo, da več ljudi kot se cepi, manjše so možnosti za širjenje gripe. Podobne rezultate je možno opaziti pri boleznih kot so davica, otroška paraliza in ošpice, ki naj bi se zaradi visoke precepljenosti pri otrocih v Sloveniji pojavljale zelo redko ali sploh ne.

Poleg preprečitve oziroma zajezitve epidemije pa naj bi cepivo proti gripi ščitilo najbolj prizadete skupine prebivalstva, kot so starejši od 65 let, kronični (srčni, pljučni, ledvični) bolniki, majhni otroci, stari od šest mesecev do dveh let, ter nosečnice, pred resnimi komplikacijami, zlasti pljučnico. Okužba z virusom gripe lahko namreč drastično poslabša posameznikovo osnovno bolezen.

Kdo je še posebej izpostavljen okužbi z virusom gripe?

Ker spada gripa med kapljične okužbe, se tudi zelo hitro širi, še posebej v zaprtih, neprezračenih prostorih. Virus gripe se prenaša z neposrednim stikom, najpogostejši je prenos okužbe po zraku (preko kašljanja, kihanja in govorjenja). Zaradi tega so še posebej izpostavljeni vsi, ki imajo dnevno opravka z večjim številom ljudi, kot na primer učitelji, avtobusni vozniki, policisti, uradniki, zaposlenih na bankah, poštah ter zdravstveno osebje (že zaradi narave svojega dela).

Neželeni stranski učinki cepljenja

Po cepljenju se lahko pojavijo neželeni stranski učinki, ki ponavadi ne trajajo več kot dva dni. Nekaj ur po cepljenju se lahko pojavi kratkotrajna povišana telesna temperatura, slabo počutje, včasih tudi oteklina, rdečina in bolečina na mestu cepljenja.

Sicer pa je znanstvenikom že večkrat s pomočjo različnih študij uspelo dokazati, da cepljenje proti gripi ne ponuja stoodstotne zaščite. Ta naj bi bila približno med 60- in 70-odstotna.

Argumenti PROTI cepljenju

Če torej ne spadaš v nobeno od navedenih ogroženih ali izpostavljenih skupin, dobro skrbiš za svoje zdravje ter higieno, le redko ali nikoli ne zboliš za gripo in se želiš izogniti morebitnim stranskim učinkom, ki so posledica cepljenja proti gripi, odločitev za cepljenje proti gripi morda ni najbolj smotrna.

Kdo se sploh ne sme cepiti?

Cepiva proti gripi ne smejo prejeti ljudje z anamnezo preobčutljivosti na cepivo, dojenčki, mlajši od 6 mesecev, dr. Lucija Beškovnik z Zavoda za zdravstveno varnost Celje pa je še posebej opozorila na nevarnost cepiva za ljudi z anamnezo alergijskih reakcij na kokošja jajca.

Mnenje strokovnjaka o cepljenju proti gripi

Za mnenje o cepljenju proti gripi pa je Moški.si povprašal tudi dr. Jasmino Hauptman iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Dr. Hauptmanova meni, da »je cepljenje proti gripi priporočljivo za starejše od 65 let, kronične bolnike, pri katerih je nujno treba upoštevati njihovo celotno anamnezo, ter zaposlene v zdravstvu, ki smo še posebej izpostavljeni različnim okužbam. Sicer pa bi cepljenje proti gripi odsvetovala za otroke mlajše od dveh let in nosečnice.«

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej