Odpri galerijo

Nirvana 1 / 5

Po njihovih izkušnjah z Nirvano in njihovim legendarnim albumom Nevermind smo povprašali štiri Slovence, ki sooblikujejo slovensko sceno na različnih koncih glasbe: Mišo Molk, damo z nemara najbolj vplivnim mnenjem o slovenski glasbeni sceni; Izaka Koširja, glasbenega novinarja Žurnala 24 in RTV Slovenija ter pevca skupine The Toronto Drug Bust; Špelo Grošelj, pevko, ki se je brusila v Foxy Teens in Atomik Harmonik, danes pa uspešno nastopa sama; in Roka Trkaja, enega najbolj spevnih in uspešnih reperjev pri nas.

Še posebej nas veseli, da smo od štirih vplivnih ustvarjalcev dobili nadvse zanimive in različne odgovore – Izaku so se Kurt & al. vtisnili v spomin kot prvi koncert, na katerega je šel, Miša je bila razočarana nad razvojem skupine, ki je vodil v propad, Trkaj je še vedno navdušen nad njihovo glasbo, Špeli pa je bilo in ji je še vedno vseeno.

Rok Terkaj, glasbenik: “Še vedno jo kdaj rolamo na koncertih”

Nirvano sta mi predstavila bratranca, Peter in Matej, ki sta mi prej predstavila tudi Niet in Guns’n’Roses. Prava zadeva in zelo mi je bil všeč album, začel pa sem jih poslušat malo pred izidom In Utero. Smells Like Teen Spirit je ena izmed boljših zadev in še vedno jo kdaj zarolamo na naših koncertih.

Miša Molk, ikona: Najprej navdušena, nato … Nevermind!

Nirvana ni bil ravno »moj« bend; Poslušala sem Santano, tudi takrat, ko je bila že na berglah. Nirvana pa me je najprej oplazila z imenom, da gremo čez, gremo vase, da se stulimo in umirimo. Potem pa, ko sem jo poslušala … ja… Prvi komadi v albumu Bleach so mi bili zelo všeč, ker so bili udarni, brezkompromisni. Priznam, da sem na začetku sicer bolj gledala kot poslušala, ker je nemarni Kurt Cobain z mastnimi lasmi vedno deloval zapeljivo deško-moško. No, bil je čeden, lep je bil. Pravo nasprotje besedil in glasbe. Potem pa so njegovi producenti iz njega naredili skoraj … ne vem, no, že pop ikono. In tisti njegovi unplugged nastopi mi niso več sedli. Ta njegov prepoznavni raskavi glas bi še naprej potreboval bobne, hrup, napetost, dramo, upor … Slišala sem pa le kitari in nekaj skoraj milozvočnega. Tako kot je bend menjaval producente in bobnarje, sem »taprave« tudi jaz pogrešala v njihovi glasbi. Tam sem se od Nirvane nekako poslovila. Pa Kurt tudi, se mi zdi. Bil je nežen, ampak, da bi to izrazil, je kot glasbenik in človek, ki se je izražal skozi glasbo, potreboval več kot rock, alternativni rock, a na koncu mu je ostalo le besedilo. Soft teksti, soft muzka, pa šus v glavo. Nevermind!

Izak Košir, pevec in glasbeni novinar: Moj prvi koncert … z mamo

Zaradi Neverminda in potem tistega MTV Unpluggeda ter celotne fame okoli Nirvane smo začeli nosit kariraste srajce in se v Ljubljani šli Seattle. Nirvana so poleg Guns ‘N’ Roses spet v ospredje postavili kitare in osemdeseta dokončno potisnili v pozabo, kar so dokazali tudi z osvajanjem mainstream oziroma MTV publike, ko so s prvega mesta Billboardove lestvice zbili Michaela Jacksona. Leta 1994 pa sem si jih ogledal tudi v živo v Hali Tivoli. To je bil njihov predzadnji koncert v karieri in hkrati moj prvi, saj sem bil takrat še v osnovni šoli in če se ne motim, sem se ga moral udeležiti kar s svojo mamo.”

Špela Grošelj, glasbenica: Nič

Nirvana mi nikoli ni pomenila nič, ker nisem poslušala take glasbe. V mladosti so me bolj zanimale pop izvajalke in izvajalci.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej