Tempeh je tradicionalno indonezijsko fermentirano živilo iz soje, na našem trgu pa lahko dobimo tuidi takega iz čičerike, graha, fižola, ajde, semen... Pripravimo ga lahko tako, da rezine popečemo in začinimo z nekaj kapljicami sojine omake / foto: Profimedia
Postopek fermentacije so včasih uporabljali predvsem za konzerviranje, a imajo fermentirana živila več pozitivnih lastnosti. “Ta naravna metoda konzerviranja lahko celo izboljša hranilno vrednost živil, saj omogoči večjo razpoložljivost nekaterih hranil, fermentirana živila so lažje prebavljiva, posebni pa so tudi okusi, ki jih v kozarcu ustvarijo mikroorganizmi,” je izpostavila Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Fermentacija je starodaven postopek
Fermentirani prehranski izdelki niso novost. Tako med drugim nastanejo tudi jogurt, kislo mleko, sir, kislo zelje, kis, vino in pivo, zadnje čase pa je na policah vedno več fermentiranih živil z zanimivimi imeni. Pri postopku fermentacije gre za naraven proces razgradnje organskih snovi, ponavadi sladkorja, ob ustreznih pogojih, navadno ob odsotnosti kisika ter primerni temperaturi in s pomočjo mikroorganizmov, kot so kvasovke, mlečnokislinske bakterije ali plesni. Za fermentiranje lahko uporabimo skoraj vsa živila – od sadja in zelenjave do žit, mleka in stročnic, pa tudi meso, ribe in čaj, dodajajo na zvezi potrošnikov.
Kimči je korejska različica kislega zelja, ki je zaradi začimb in številnih sestavin izjemno polnega okusa / foto Profimedia
“Med najbolj znanimi tradicionalnimi fermentiranimi živili sta zagotovo kislo zelje ter repa, ki vsebujeta malo maščob in ogljikovih hidratov, a veliko koristnih snovi: prehranske vlaknine, vitamine (beta karoten, vitamin C, riboflavin, niacin in tiamin) in minerale (kalij, natrij, kalcij, magnezij, železo in fosfor), v oblikah, ki jih telo lahko dobro izkoristi,” je poudarila Nika Kremić.
Kot navajajo na zvezi potrošnikov, postopek fermentacije doma ni zahteven. “V čist kozarec naložite očiščeno, oprano in narezano zelenjavo ter jo prelijte s slanico. Paziti morate, da zelenjava ne priplava na površje, popolnoma mora biti pokrita s slanico (po potrebi jo dolijte ali uporabite posebne mrežice, ki zelenjavo potisnejo navzdol). Kozarec le pokrijete s pokrovom (ga ne zapirajte), da lahko med vretjem plini izhlapijo. Hranite ga na sobni temperaturi približno tri tedne,” svetujejo.
Miso je fermentirana pasta, ponavadi iz soje in ječmena, lahko pa je narejena iz številnih stročnic in žit. Uporabljamo jo lahko namesto jušne kocke ali vegete, saj ima zelo kompleksen, globok, slan okus / foto Profimedia
Ker gre pri fermentaciji lahko hitro kaj narobe in se namesto želenih mikroorganizmov razvijejo tudi neželeni kvarljivci, ne uživajte fermentirane hrane, ki je neprijetnega vonja, okusa ali neobičajne barve, še opozarjajo na zvezi potrošnikov.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
