»
/ 4 meseci ago

V čem je razlika med na videz zelo podobnimi klementinami in mandarinami?

NOVICE
* Polje je obvezno
foto%3AProfimedia

foto:Profimedia

Na videz sta si zelo podobni in obe sta videti kot pomarančina otročička.

Razlika med mandarino in klementino

Mandarina (znanstveno latinsko ime Citrus reticulata) je drevo in plod agruma iz rodu Citrus in sicer ena od izvirnih treh vrst skupaj s citrono in pomelom. Odkar je bila splošno sprejeta teorija, da so vse ostale vrste citrusov le hibridi izvirnih treh vrst, je mandarina postala najbolj ‘vpliven’ sadež med agrumi: pomaranča, danes najbolj priljubljen agrum, je namreč njen potomec. Natančneje, nastala naj bi s križanjem mandarine in pomela.

Klementina je prav tako le eden od mnogih hibridov, ki so nastali s kombiniranjem vrst agrumov, in sicer med pomarančo in mandarino.

In kako najlaže preverimo, ali v rokah držimo klementino ali mandarino?

1) Razliko opazimo pri lupljenju: mandarine je namreč veliko lažje olupiti, saj je med olupom in mesom tanka bela plast, zaradi katere olup lažje odstopi.

Ali veste, zakaj so mandarine tako zelo zdrave?

2) Mandarine imajo načeloma 9 ali 10 režljev, medtem ko jih imajo klementine okoli 12.

3) Nima pešk? Potem se verjetno sladkate s klementino (čeprav obstaja tudi nekaj vrst mandarin brez pešk).

In katera je bolj zdrava? Sadeža se po hranilni vrednosti (kalorijah) in vsebnosti vitaminov ne razlikujeta bistveno.

Facebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej

Tagtags
, , , ,

Roki uporabe na živilih nam povedo, kdaj hrana predstavlja potencialno tveganje za zdravje, predvsem kadar gre za sveže, pokvarljive sestavine. A vseh živil po preteku roka uporabe ni treba zavreči, saj so lahko kljub spremenjeni strukturi izdelka še vedno varni za uživanje, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Ekologi brez meja so pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane, ki bo drugo leto zapored na pobudo Lidla Slovenija potekal 24. aprila, spremljali prehranjevalne navade gospodinjstev v Škofji Loki. Z odgovornim ravnanjem z viri in odpadki prihranimo, so poudarili in pripravili nasvete za manj zavržkov in za ponovno uporabo neužitnih ostankov živil.

V času velike noči ljudje pogosteje posegajo po nekaterih živilih, med njimi so šunka, jajca, hren in potica. Statistični urad RS (Surs) je ob tej priložnosti pripravil nekaj zanimivih podatkov, med drugim, da je vsak Slovenec leta 2020 v povprečju pojedel 173 kokošjih jajc in da se je lani v Sloveniji Hren pisalo 1420 ljudi.