O nasilju med partnerjema je bilo že ogromno napisanega, povedanega in objavljenega, a pri tem nisem zasledila kaj mnogo primerov iz realnega življenja, ki bi ponazorili vzroke in vzgibe, ki pripeljejo do sicer nedopustnega nasilja.
Civilizacijski razvoj
Kot vemo iz biologije, so moški skozi evolucijo pridobili večjo telesno moč in vzdržljivost kot ženske, saj so kot prvobitni lovci vztrajno zasledovali divjad in jo ulovili ter s tem preskrbeli družino in naraščaj. Ženske so skrbele za ogenj, otroke in za to, da se je koža uplenjene divjadi na primeren način ustrojila ter služila še naprej družini kot oblačilo, pokrivalo, obutev, šotor. Okej, tole je zelo grob prikaz civilizacijskega in socialnega razvoja, ki je pripeljal nas, moške in ženske na stopnjo, na kateri se sedaj nahajamo in kjer se očitno ne počutimo preveč udobno ali ležerno.
Del razvoja pa je tudi družbena evolucija
Socialne vloge so tudi podvržene evoluciji, spreminja se položaj žensk, ki niso več le skrbnice ognja in kož, temveč enakopravno soprispevajo k družinski blaginji. Se pa očitno nekatere stvari le niso toliko spremenile tokom razvoja družbe, saj moški fizično ostajajo močnejši kot ženske in s tem, ko pride do fizičnega nasilja, še vedno prednjačijo pri kazenskih ovadbah, da so storili dejanje nasilja nad družico.
Ničta toleranca do nasilja.
Vse oblike nasilja morajo imeti nično toleranco, to upam, da smo si enotni. Torej s tem mislim tako na moške, da si ne smejo vzeti pravice prebutati ali skloftati ženo ali partnerko, ker so pač moški in močnejši, in mislim tudi na ženske, ki znajo biti izjemno težke in neznosne v svoji verbalni in čustveni nasilnosti.
Tabu?
Vem, sedaj sem s tem dreznila v tabu, ker naj bi ženske vedno bile le nedolžne žrtve nasilja moža, kar v veliki meri tudi so, se pa pri tem nihče ne vpraša, kaj je pripravilo moža, da je postal neprimerno nasilen. Tukaj pustimo ob strani patološke odnose, v katerih se nahajata partnerja, pa alkoholizem, ki je poglavitni vzrok družinskega nasilja, ampak se posvetimo vzrokom, ki spremenijo mirnega in obvladanega moškega v nasilneža.
Nasilje ima več obrazov
Dovolite, da navedem primer, ki ga poznam, pa se ob njem zamislite, kot sem se tudi sama. Znanec je poročen skoraj 20 let, poslovno uspešen v delu, kjer je v ospredju znanje borilnih veščin, komunikacije, obvladovanje uma in telesa ter čustvenih odzivov. Je izrazito nekonflikten človek, ki resda težko izrazi svoja čustva ali občutke, a ko je treba, pove svoje videnje. Pri nekem partnerskem konfliktu in razhajanju mnenj nista s soprogo nikakor prišla skupaj in problema nista zmogla razrešiti. Ker je žena začela z verbalnim nasiljem in visokimi toni ter izsiljevanjem, jo je prosil, naj neha ter z močno voljo obvladoval svojo željo, da bi pobegnil pred tem nasiljem. Ko ni zmogel več s prošnjami doseči, da bi se umirila in da bi se po človeško pogovorila, se je obul in odšel ven teč, da bi se tako umaknil iz konflikte situacije, saj je sprevidel, da žena v svoji verbalni ekspanziji in efektu ni zmožna se mirno usesti in razrešiti, kar ju je mučilo.
Kdo je kriv?
No, in človek kar verjeti ne more, da je žena v copatih odhitela za njim na ulico, vreščala in vpila še naprej, dokler je mož ni znal utišati drugače kot s klofuto, saj so mu vse zavore in nadzor popustili. Takoj mu je postalo žal, a fizično nasilje je bilo v tistem hipu izvršeno, kar absolutno obsojam. A tukaj moram takoj tudi napisati, da zelo obsojam tudi verbalno nasilje žene, ki se ni znala ali želela ustaviti v svojih povišanih tonih, žalitvah in napadanju ter očitkih, ki bi vsakega normalnega človeka spravili v bes. Seveda je bil vsega kriv mož in ga je žena krivila za nasilje, a sama sploh ne more in noče sprevideti, da je tudi sama povzročila takšno reakcijo in je so-odgovorna za nesrečen in nekvaliteten zakon, v katerem vlada nezaupanje, seksualna odtujenost, mizerno počutje vseh družinskih članov, zloraba nasilja in medsebojno obtoževanje brez kančka empatije ali sočutja.
Zamislimo se
Tole sem napisala zato, da tako moški kot ženske pogledamo v svojo notranjost, se zamislimo nad lastnimi reakcijami in si priznamo, da lahko vsakdo od nas v neki skrajni situaciji postane zver. In verjamem, da je zgoraj opisani primer že marsikdo od vas doživel. O nasilju je treba odkrito govoriti v vseh njegovih pojavnih oblikah!
Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica
Avtorica prispevka je diplomirana socialna pedagoginja Melita Kuhar Pucko, ki vodi projekt Svetovalnica. Več o tematiki in ostalih medsebojnih odnosih lahko preberete na spletni strani www.svetovalnica.si,če bi radi kaj vprašali, pa lahko svoja vprašanja pošljete na: info@svetovalnica.si ali se oglasite osebno, najava na gsm: 031 666 168.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej