Moški, ki izhaja iz dobre družine, je bil deležen dobre vzgoje in opravlja pomembno družbeno funkcijo. Civiliziran, izobražen, talentiran in vljuden. Senzitiven, uvidevno skromen, duhovit, kulturno osveščen in plemenitega karakterja. Vse to je gentleman.
Fred Astaire je bil svetovna medijska osebnost, po kateri so se mnogi zgledovali. Je plesal, pel, se veliko smejal, se dobro oblačil in se družil z Ginger Rogers (takrat je bila res huda!). Tudi če bi namesto pasu nataknil staro kravato, bi mu oprostili, kar pa bi danes seveda dvignilo številne obrvi.
Vrline iz časov viteštva morda niso izumrle, niso pa tudi v nekem vzponu. Dober okus je vedno bil v modi, to je dejstvo. Torej, kaj se zgodilo z gospodi oz. varuhi zgoraj omenjenih vrlin?
Seveda danes govorimo o modernem gentlemanu. Niti slučajno ne sugeriram, da se moramo moški vsak dan oblačiti v krojaško dodelana oblačila, biti vešči plesanja in petja ter starejšim ob vsaki priložnosti pomagati čez cesto, čeprav v tem vidim same pozitivne stvari.
Moderen gentleman ve, kako se primerno obleči za vsako situacijo, in razlikuje med “casual wear”, rekreativnim oblačenjem in oblačili za posebne dogodke oz. priložnosti. In moderen gentleman nikakor ne bi oblekel smučarske bunde za večerno druženje v centru mesta (vas to na kaj spominja?!). Predvsem pa bi se vsaj malce spoznal in uporabljal vrline, ki so skozi stoletja ohranjale tradicijo gentlemenstva, dobrega okusa in obnašanja tako doma kot na javnih mestih.
Koliko od spodaj navedenih 5 fantov danes zavestno razmišlja o teh in podobnih vprašanjih?
Gentleman pozna samega sebe, je sam s seboj zadovoljen in samozavesten ter se ne ozira na to, kar drugi mislijo ali govorijo. Danes poskušamo moderne moške označiti z besedo »metroseksualec« ali »hipster« ipd. Kakorkoli že te dneve poskušamo biti »cool« in »hip« si moramo priznati, da se je v pojem “plemenitih vrlin” počasi, a vztrajno vtihotapil nek negativen pridih. “The good guy” enostavno ni v modi, pa čeprav ga redno zagovarjamo, ga v podzavesti potiskamo v ozadje.
To dejstvo se kaže v filmih, v glasbi, na cesti, v poslu in seveda v naših mislih. Zamenjal ga je glasen, večkrat agresiven, materialno orientiran egocentrik, ki za priljubljenost ne potrebuje izkazovati neke dobrote ali družbene osveščenosti, temveč in predvsem moč in uspešnost v poslu.
Osebno še vedno menim, da konstruktivno in izobraženo upravljanje lastnega karakterja, vrlin, talentov in napak, spoštovanje plemenitosti, sebe in drugih, razmišljanje o pomenu ljubezni in o bistvu našega življena, o naši vlogi v družbi ter kako se dnevno predstavljamo, enostavno pomeni »biti gentleman«! In “tough guys” so še vedno lahko “nice”. Dobre vrline bodo vedno dobre vrline, kot prava resnica ostaja večna, pa najsi bodo na gangsta rapperju ali Mariji Terezi. Samo slabi ali šibki ljudje so se zmožni sramovati dobrih manir!
Tako redno gledam fante, ki se nerodno trudijo in večno ugibajo, kako se obnašati, predstaviti ali upreti določeni situaciji in to samo zato, ker so prejšnje generacije zavrnile ustaljene in preverjene pojme (kot je bil »Gentleman«), današnje pa postavljajo v ospredje materialnost in družbeni status na podlagi medsebojne koristi, ne pa tudi resnice.
Počutim se neznansko hvaležnega, da sem se rodil in odraščal v Londonu, v prestolnici (nekoč) Velike Britanije, kjer kljub številnim priseljencem beseda »Gentleman« ohranja svoj pomen. In prav zares obstajajo pravi gentlemani, imel sem jih čast spoznati tudi sam.
Dobro se spominjam, ko sem kot mladenič razlagal nekemu gospodu, kako lahko mastno zaslužimo z dobro idejo, on pa mi je vztrajno odgovarjal, da to ni prav. Seveda sem hlastno hitel dokazovati, da moja teorija pije vodo in da imam prav, po nekajkratnem odgovoru »it’s wrong«, pa sem počasi in z velikim “!?” začel dojemati, kaj mi je gospod dejansko želel povedati!
Ko sem končno dojel njegovo enostavno sporočilo (beri: resnico), sem najprej bil šokiran, potem presenečen, po nekaj dnevih razmisleka pa sem idejo objel z obema rokama. Naenkrat sem se počutil zelo močnega. It’s good to do good and the right thing! Gledal sem resnici v obraz in prvič v življenju sem se zavedal, da le-te ni moč omajati. Ta in mnoge druge izkušnje so me podale na pot iskanja ene in edinstvene resnice, ampak ta kolumna ni o meni, temveč o pomenu besede »Gentleman«.
Plemenitost. Srčnost. Neomajnost. Resnica. Se še spomite, ko je vaša ljubljena oseba nežno poljubila vašo roko? To dejanje med drugim zahteva samozavest, skromnost in resnico. Zato to počnejo zares posebni ljudje, to počnejo gentlemani.
In ni lahko biti gentleman! Namreč, veliko lažje je biti slab človek kot pa dober. Veliko lažje je biti krivičen kot pa pravičen, veliko lažje biti nepošten kot pa plemenit, veliko lažje je zanikati kot pa povedati resnico. Talent, kot vsaka dobra stvar, vedno zahteva disciplino in vsakodnevno negovanje, goljufanje in sebičnost prideta spontano.
Zato je gentlemanstvo za močne ljudi, odločne ljudi. Ljudi s pravim karakterjem in načeli. Pravi gentleman pozna pravila, ima načela in je neomajen v sledenju le-teh. Vsem, ki so se pripravljeni soočiti z resnico, gentlemansko obnašanje prinaša neštete prednosti, med drugim spoštovanje do samega sebe in s tem spoštovanje do drugih ter do družbe, v kateri živimo.
Mislim, da bo dovolj za prvič. Za konec pa še fotografija šarmantnega Georga Clooneya, ki je danes nekako prevzel vlogo modernega Freda A. Če bo zanimanje, bom v naslednji kolumni spisal malce več o splošnih pravilih, po katerih se ravna pravi “gentleman”.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
