Bi res radi izkusili vojno na svoji koži?

Nasilni filmi in videoigre so najbolj priljubljeni

Zdi se, da so filmi z eksplicitnimi prizorni nasilja, kot so Teksaški pokol z motorko, Zadnja hiša na levi in Rojena morilca v sodobnem svetu tisti, ki pritegnejo največ gledalcev in gledalk. Ravno tako so med najstniki in tudi odraslimi nadvse priljubljene video igre, kot so Soldier of Fortune, Hitman ali Vietcong, kjer je ubijanje in drugo ekstremno nasilje – pretepi, posilstva, mučenje – zaželeno in pravzaprav poanta celotnega scenarija igre. Zato ni nenavadno, da se vedno znova pojavlja vprašanje, ali nasilje v virtualni resničnosti vpliva na pogostost nasilja v naši družbi. Nasprotniki prikazovanja nasilja v videoigrah, filmih in drugih vizualnih medijih odgovarjajo, da je povezava nedvoumna in nesporna, dočimer nekateri ugovarjajo, da za nasilje v naši družbi ne gre nekritično iskati vzrokov v medijih in videoigrah.

Nasilni ljudje rajši posegajo po nasilnih medijskim vsebinah

Na Avstralskem inštitutu za kriminologijo so v povezavi s tem prišli do zanimivih rezultatov. Če je morda res, da neprestano gledanje nasilnih prizorov na televiziji ali v videoigrah, kjer se zahteva tudi aktivno udejstvovanje, povzroča manjšo občutljivost za nasilje, pa po drugi strani dejansko posnemanje nasilnih prizorov ni le rezultat gledanja le-teh. Na posnemanje nasilja, ki ga lahko gledamo v filmih in drugih medijih namreč vpliva še vrsta drugih dejavnikov, na primer družinske razmere, vpliv staršev in vzgoja. Kot še razkriva raziskava omenjenega inštituta, je veliko bolj verjetno, da bodo otroci, katerih starši gledajo filme z eksplicitnimi prizorni nasilja, veliko pogosteje tudi sami posegali po tovrstnih filmih in drugih medijskih vsebinah. In še, ljudje, ki so že sicer bolj nasilni tudi bolj uživajo v nasilnih medijskih vsebinah kot tisti, ki nasilja v resničnem življenju ne tolerirajo.

Se lahko virtualna kri dejansko znajde na naših rokah? (PhotoXpress)

So mediji kreator ali odraz stanja v družbi?

Tudi to je kar večno vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora. Vsekakor gre za kompleksen in dvosmeren proces, v katerem mediji hkrati odsevajo stanje družbe, po drugi strani pa nanj tudi vplivajo. Nikakor pa ne gre za neke družbene procese ali pojave preprosto kriviti medijev in drugih segmentov popularne kulture, kot je na primer glasba in konec koncev tudi videoigre. Ali kot je v enem svojih sestavkov za tednik Mladina napisal legendarni filmski poznavalec Marcel Štefančič jr.: »Bi se ljudje pobijali, če ne bi gledali nasilnih filmov? Vsekakor. Filmi jih naredijo le bolj kreativne. Toda manj originalne.«

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej