Predsednik Uefe Aleksander Čeferin / Profimedia
Licenčno poročilo Uefe je pokazalo, da je od 20 klubov z najvišjimi prihodki 16 prikazalo višje račune za plače v primerjavi z obdobjem pred covidom-19 in v obdobju covida-19. Paris Saint-Germain je zapravil velikanskih 729 milijonov evrov za plače osebja v letu 2022, kar je pomenilo 109 odstotkov v razmerju plač s prihodki.
Uefa je septembra zaradi kršitev finančno kaznovala PSG, ki se je lani dogovoril za novo pogodbo z zvezdnikom Kylianom Mbappejem, zanj pa igra tudi argentinski zvezdnik Lionel Messi.
Sicer pa je poročilo pokazalo 16-odstotno povišanje plač po Evropi v primerjavi s predkoronskim obdobjem. Operativni stroški pa so nekako v skladu z inflacijo narasli za 11 odstotkov.
Povprečno so klubi porabili 83 odstotkov prihodkov za plače igralcev, neto prestope in za stroške drugih, ki niso igralci. To pa še pred upoštevanjem operativnih stroškov.
Uefa je že predstavila nova pravila za finančno vzdržnost, kar naj bi klubom pomagalo delovati v skladu z zmožnostmi. Poleti pa bo, kot je poročala tiskovna agencija PA, še poostrila ta pravila tako, da bodo klubi lahko stroške transferja igralca razdelili na največ pet let igralčeve pogodbe.
Chelsea je namreč nekaterim svojim okrepitvam dal sedem- in osemletne pogodbe, kar mu po zdajšnjih pravilih omogoča amortizacijo odškodnine na daljše obdobje za namene računovodstva.
“Najpomembnejši izzivi za klube prihajajo s stroškovne strani. Kljub težkemu obdobju v zadnjih letih so plače narasle v povprečju za 16 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred covidom-19. V zadnjem desetletju so se na primer plače v največjih ligah več kot podvojile,” je pojasnil Čeferin.
“Medtem ko to samo po sebi ni neka negativna smernica, pa je jasno, da nekateri s tem ogrožajo ekonomsko vzdržnost v neodgovornem lovu na uspeh,” je dodal.
Čeferinove opazke so še toliko bolj odmevale, saj se je v tem tednu Manchester City znašel v središču pozornosti zaradi domnevnih več kot sto kršitev finančnih pravil elitne angleške lige, podporniki superlige pa so predstavili nove načrte za tekmovanje, češ da je zdajšnji model evropskega nogometa nevzdržen.
Kot so zapisali pri dpa ob tem poročilu, rekordne naložbe klubov in prijavljeni prihodki za poslovno leto 2022 “nedvoumno kažejo, da je zanimanje za evropski nogomet na najvišji ravni doslej” ter da je preteklo leto dokaz, da evropski nogomet “postopoma okreva od resnih posledic pandemije”.
V poročilu, ki temelji na analizi 700 klubov iz 55 članic, pa so v številkah predstavili tudi (prve) nacionalne lige. Slovenska liga je tako po rangu 31. v Evropi, z 41 odstotki pa 24. po številu tujih nogometašev.
Skupni prihodki, gre tako za prvo moško in žensko ligo, so 18 milijonov evrov, kar Slovenijo postavlja na 36. mesto, z 21 milijoni evrov za plače in 118-odstotnim razmerjem med plačami in prihodki pa 31.
acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej
