Sveta prostitucija nima dosti skupnega s sodobno obrtjo

V mnogih verovanjih je eden najpomembnejših elementov stvarjenja združitev boga in boginje v svetem spolnem odnosu. Včasih to dejanje samo povzroči nastanek sveta, če že ne to, pa vsaj prihod pomladi in plodnosti. Za človeka, ki je vedno imel ambicije po božanskih močeh, je sveta spolna zveza nekaj, kar je pametno posnemati, še posebej v poljedelskih kulturah, kjer so boginje plodnosti odgovorne za vsakoletni prihod pomladi in za dobro letino. Sveta prostitucija, dejanje spolnega odnosa med moškim in žensko, v katerem ženska prevzame vlogo boginje ali deluje v njenem imenu, je mnogokrat tudi dejanje, v katerem kralji ali duhovni voditelji prevzemajo svojo vodstveno vlogo kot izbranci bogov. Človeška spolnost je bila v antičnih religijah svet dogodek, kar lahko vidimo tudi v biblijski Visoki pesmi, kjer je opisan odnos moškega in ženske od dvorjenja do spolnega odnosa.

Slovencem je dejanje svete prostitucije približal pisatelj Evald Flisar v svojem priljubljenem romanu Čarovnikov vajenec. V njem protagonist romana želi postati član budistične tantrične religije, ter v ključnem trenutku romana vzeti nedolžnost dekletu, ki je bilo izbrano za predstavnico ženskega božanstva. Za dekle je vloga bila posebna čast.

Tempeljska prostitucija v Mezopotamiji

Herodot, grški oče zgodovine, je v svojem delu Zgodbe opisal mezopotamske tempeljske rituale svete prostitucije. Po mezopotamski religiji se je morala vsaka ženska enkrat tekom svojega življenja odpraviti v tempelj boginje ljubezni in pred templjem počakati, da si jo naključni mimoidoči moški izberejo za sveti spolni odnos. Moški so morali poljubno vsoto denarja dati ženski v naročje, ter reči: „V imenu Milite te vabim,“ nakar z njo pred templjem izvesti spolni odnos. Nobena ženska, še tako bogata ali pomembna, ni bila izvzeta iz rituala, prav tako ni smela zavrniti snubca, saj je denar, potem ko si jo moški izbere, svet, zato bi bila zavrnitev greh. Lepa dekleta so dolžnost opravila hitro, druga pa naj bi presedela pred templjem tudi tri ali štiri leta. Seveda moramo vzeti Herodotov opis te „zaničljive navade“ svete prostitucije s kančkom soli, saj potopisci, ki opisujejo „barbarska ljudstva“, navadno ne slovijo po nepristranskosti opisov.

Antične svečenice

V mnogih religijah antičnega evroazijskega prostora, so poznali dejanje svete prostitucije. V Epu o Gilgamešu, enem najstarejših besedil sploh, je svečenica Šamat po šestih dneh in sedmih nočeh neprekinjega seksa ukrotila divjega Engida. Tudi v hebrejski verziji Biblije so opisane tempeljske svečenice boginje Asherah, ki so poimenovane Qedesha, imele vlogo svetih prostitutk.

V antični Sumeriji so imele svečenice posebno vlogo, ter, kar je vsekakor bila posebnost, imele enak družbeni položaj kot moški svečeniki. Njihova vloga je bila iniciacija svečenikov in kraljev na njihov položaj s svetim ritualom heiros gamos – gre za simbolično ponazoritev poroke boga in boginje preko spolnega odnosa.

Moderna sveta prostitucija

V raznih kultih, ki so vzniknili v zahodnem svetu v drugi polovici 20. stoletja, je bil spolni odnos pomemben element verovanja in verske prakse, ter način pridobivanja novih članov. Enega takšnih kultov je ustanovila Mary Ellen Tracy, imenovanega Cerkev najvišje boginje, v kateri je sama prevzela vlogo visoke svečenice. Spolni odnos je imel eno glavnih vlog tega verovanja, kar je leta 1989 pripeljalo tudi do policijske preiskave in sodbe sodišča – za kaznivo dejanja prostitucije in posredovanja prostitucije.

Mary Ellen Tracy je v času največjega medijskega zanimanja po obsodbi povedala, da je kot visoka svečenica in sveta prostitutka imela vaginalni spolni odnos z več kot 2779 moškimi, oralni pa z več kot 4000 moškimi in več sto ženskami.

acebook spreminja nastavitve, zato boste v prihodnje lahko videvali manj vsebin, ki jih z vami delimo na naših straneh. Če želite, da objavo, ki se vam zdi zanimiva, vidijo tudi vaši prijatelji, jo delite naprej